Novonastala sladkorna bolezen ob jemanju statinov?
Kakšna je pojavnost in verjetnost za novonastalo sladkorno bolezen tipa 2 ob jemanju statinov v primarni in sekundarni preventivi? Kako hitro se lahko pojavi in kako naj poteka spremljanje bolnikov? Odgovore je nanizal izr. prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Tri neločljivo povezane pandemije sodobnega časa
Sladkorna bolezen, bolezen ledvic in srčno popuščanje pogosto soobstajajo in se medsebojno poslabšujejo. Asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, je predstavila, kako voditi bolnike in ukrepati ob zvišanju kreatinina ali poslabšanju ledvične funkcije.
Reverzija prediabetesa v normoglikemijo in tveganje za smrt
V raziskavi, objavljeni v publikaciji JAMA, so iskali povezavo med spremembo prediabetesa v normoglikemjo, perzistentni prediabetes ter sladkorno bolezen tipa 2 in tveganjem za umrljivost ter proučevali vlogo življenjskega sloga pri osebah, ki so v treh letih dosegle normoglikemijo.
Preboj v zdravljenju KLB
Zaviralci SGLT2 imajo izjemno ugodne učinke na zmanjševanje pojavnosti kronične ledvične okvare, omilijo albuminurijo, upočasnijo nadaljnje slabšanje ledvičnega delovanja in napredovanje kronične ledvične bolezni (KLB), ne glede na vzrok ledvične bolezni in sočasna druga obolenja. To je resnično mejnik v obravnavi KLB, poudarja izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Kdaj in kako napotiti osebe s sladkorno boleznijo k diabetologu?
O napotitvi oseb s sladkorno boleznijo k diabetologu se odločamo glede na vrsto sladkorne bolezni, način zdravljenja sladkorne bolezni in glede na glikemične parametre oziroma klinično sliko. Kdaj k diabetologu napotiti osebo s sladkorno boleznijo tipa 2, katere informacije vključiti na napotnico in kakšna naj bo stopnja nujnosti obravnave?
Motnje hranjenja in prehranjevanja pri sladkorni bolezni tipa 1
Motnje hranjenja in motnje prehranjevanja so pri osebah s sladkorno boleznijo pogostejše, kot mislimo, in predstavljajo širok spekter izzivov, s katerimi se te osebe srečujejo. Ključne vidike predstavlja dr. Karin Kanc, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka (IPPA) iz ordinacije jazindiabetes in soorganizatorka prihajajočega dogodka DiaMind.
Kako prilagoditi zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 pri starostnikih?
Kako glede na najnovejše smernice zastaviti cilje antihiperglikemičnega zdravljenja pri starostnikih s sladkorno boleznijo? Na katere dejavnike moramo biti pri obravnavi starejših oseb še posebej pozorni? Katera so najprimernejša antihiperglikemična zdravila? Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Idrija.
Kdaj, zakaj in kako predpisati samokontrolo?
Obetajo se spremembe v razširitvi možnosti predpisa samokontrole pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana razloži, kakšna je smiselna in kakovostna samokontrola ter kako jo strukturirati.
ADA 2023: ključne novosti v obravnavi
Decembra 2022 je Ameriško diabetološko združenje izdalo nove standarde oskrbe za leto 2023, ki vsebujejo letno posodobitev priporočil o optimalnem izvajanju zdravstvene oskrbe oseb s sladkorno boleznijo. Katere so ključne spremembe? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kakšno je globalno breme SB tipa 2 pri adolescentih in mlajših odraslih?
Sladkorno bolezen tipa 2 (SB2) tradicionalno štejemo za metabolično motnjo srednje in starejše dobe ter naj bi jo pri adolescentih in mlajših odraslih srečevali redkeje. Breme te bolezni pri adolescentih in mlajših odraslih so ocenjevali v sistematični analizi, objavljeni v reviji BMJ. V njej so ocenjevali pojavnost, smrtnost in število invalidnosti prilagojenih let življenja.
Moč družinske medicine v odkrivanju sladkorne bolezni
Doc. dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetologijo in presnovne bolezni UKC Ljubljana in NIJZ, predstavlja ključne ukrepe za zgodnje diagnosticiranje sladkorne bolezni tipa 2. Kakšne značilnosti imajo osebe z neodkrito boleznijo? Kdaj presejati sistematično, kdaj oportunistično? Kako za postavitev diagnoze uporabiti določanje HbA1c?
Kako postaviti utemeljen sum na HFpEF še pred UZ srca?
Ultrazvok srca, ki zagotavlja dokončno diagnozo srčnega popuščanja, v Sloveniji ni optimalno dostopen. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik KO za kardiologijo UKC Ljubljana, je pripravil algoritem, ki mimo čakalnih dob pripelje do utemeljenega suma za srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem. Utemeljen sum zadostuje za uvedbo terapije.
Povezava telesne dejavnosti z vsebnostjo maščob v jetrih in inzulinsko rezistenco
Kakšen vpliv imajo lahko odmori med sedenjem in čas izvajanja telesne dejavnosti na tveganje za kardiometabolne bolezni? Odgovor ponujajo rezultati nizozemske raziskave, objavljene v reviji Diabetologia. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Litija.
Empagliflozin pri zdravljenju kronične ledvične bolezni
Znani so podatki predčasno končane raziskave EMPA-KIDNEY, ki so jo nedavno objavili v publikaciji The New England Journal of Medicine. V njej so raziskovalci proučevali varnost in učinek zdravljenja z zaviralcem SGLT2 empagliflozinom pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo. Kakšne so ugotovitve?
Tveganje za mišične simptome ob zdravljenju s statini
Kaj je odkrila metaanaliza velikih randomiziranih dvojno slepih raziskav o povezavi med zdravljenjem s statini in verjetnosti za pojav mišičnih simptomov? Predstavljamo ključne ugotovitve raziskave, ki je bila nedavno objavljena v reviji Lancet.