EASD 2020: V središču antihiperglikemiki in kako izbrati pravega za pravega bolnika
Na virtualnem EASD smo prisluhnili soočenju dveh pogledov na zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo. Prvi je postavljal pri osebah s srčno-žilno boleznijo v prvo linijo zdravljenja zaviralce SGLT2-kanalčkov oziroma agoniste GLP-1 receptorje, drugi pa je v prvo terapevtsko linijo še vedno postavljal metformin.
Nov steber zdravljenja tudi pri srčnem popuščanju
Ne glede na napredek pri zdravljenju srčnega popuščanja prognoza bolnikov še zdaleč ni optimalna, zato potrebujemo nove terapevtske možnosti, kot so to zaviralci SGLT2, so se strinjali slovenski kardiologi na septembrskem simpoziju Inovacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja, kjer je bilo govora tudi o tem, kako jih uvrstiti v shemo zdravljenja.
Kako pogosto bolnikom s sladkorno boleznijo pregledujete noge?
Z dobrim nadzorom nad krvnim sladkorjem in drugimi dejavniki tveganja bi lahko preprečili do 60 % kroničnih zapletov sladkorne bolezni, poudarja asist. dr. Mojca Lunder, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, ki je na Schrottovih dnevih v ospredje postavila prav prepoznavanje mikro- in makrovaskularnih zapletov.
FOOT & FOOD 2020: Ne smemo zapreti vrat
Glavno sporočilo prof. dr. Vilme Urbančič, dr. med., in drugih predavateljev na letošnji delavnici FOOT & FOOD 2020 v Portorožu je bilo, da vrata za bolnike ne smejo biti zaprta niti med epidemijo. Zdravniki morajo za bolnike ostati dosegljivi. V tujini, kjer se je število pregledov drastično zmanjšalo, se posledice že kažejo.
Kongres ESC: Zaviralci SGLT-2-kanalčkov spet v ospredju
Na evropskem kardiološkem kongresu so se kardiologi diabetesa dotaknili predvsem prek najnovejših raziskav v zvezi z zaviralci SGLT-2-kanalčkov. Zdaj so v žarišču njihovi učinki na ohranjanje ledvične funkcije in izboljšanje izidov srčnega popuščanja ne glede na prisotnost sladkorne bolezni.
Priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob SB2 bodo v veliko pomoč
Izšla so slovenska priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2. Ne odlikuje jih le strokovnost, tako da bodo lahko vsi zdravstveni strokovnjaki dajali enake in verodostojne informacije, ampak tudi praktični, konkretni in pregledni nasveti, kako to narediti.
Ekstremni prehranski vzroci – da ali ne?
Nova slovenska prehranska priporočila so poenotila stališča stroke tudi tam, kjer odgovori morda niso tako enostavni. Pred časom smo to težko vprašanje postavili eni od članic delovne skupine za pripravo priporočil, Špeli Volščanšek, dr. med. In kaj je odgovorila?
Test HbA1c brez obiska v ambulanti
V publikaciji Diabetes Research and Clinical Practice so objavljeni rezultati slovenske raziskave dr. Karin Kanc, dr. med., ki je v sodelovanju z Jano Komel, dr. med., med epidemijo uspešno preizkusila možnost testiranja HbA1c, pri kateri bolniku ni treba v ambulanto, ampak pošlje vzorec po pošti.
Agonisti receptorjev GLP-1 delujejo tudi brez trebušne slinavke
Osebe po totalni pankreatektomiji imajo sladkorno bolezen, ki pomeni enega največjih izzivov za zdravljenje. V reviji Diabetologia so objavili zanimivo raziskavo, kjer so dokazali, da agonisti receptorjev GLP-1 učinkovito znižajo hiperglikemijo tudi po totalni pankreatekomiji.
ADA 2020: Niso vsi zaviralci SGLT2 enaki!
Kongres Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), ki je letos potekal virtualno, ni prinesel veliko udarnih novic. Pod drobnogled smo vzeli nekaj zanimivejših novih podatkov o zaviralcih SGLT2, med drugim je nova raziskava pokazala, da učinek pri enem vendarle ne pomeni nujno učinka pri vsej skupini.
Pozna večerja je tveganje za sladkorno bolezen
Pozna večerja spremeni metabolične označevalce med spanjem tako, da se poveča tveganje za debelost in sladkorno bolezen, je ugotovitev manjše randomizirane navzkrižne raziskave Univerze Johns Hopkins iz Baltimora, objavljene v junijski številki Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism.
Neprekinjeno merjenje glukoze je nov standard
Sistemi za neprekinjeno merjenje glukoze bistveno izboljšajo čas, ko je raven glukoze v želenem območju, kar je tudi novo merilo urejenosti sladkorne bolezni, ugotavlja prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. O najnovejših so govorili tudi na kongresu ADA. Komu vse bi še morali omogočiti uporabo?