Presejanje in vodenje KLB v ADM z novimi algoritmi
Kako bodo družinskim zdravnikom v pomoč predlagani algoritmi presejanja in obravnave bolnikov s kronično ledvično boleznijo? Kateri izzivi še ostajajo pri diagnosticiranju in vodenju bolnikov? Odgovarja prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.
Kako lahko pozdravimo sladkorno bolezen?
Pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 narašča kljub naprednim možnostim zdravljenja, zato so nujni ukrepi, ki bi ta trend upočasnili. Kdaj govorimo o remisiji sladkorne bolezni tipa 2? Kako jo je mogoče doseči? Kako pogosti naj bodo kontrolni pregledi ob remisiji? Odgovore je strnila doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine na dogodku Sladko na kratko.
Med odpadnimi zdravili?
Pomembno je povezovanje in kombiniranje novejših terapevtskih možnosti z dosedanjim naborom zdravil za zdravljenje hiperlipidemije, poudarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz kardiološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice. Pri tem stopi v bran statinom kot eni najbolj podcenjenih skupin zdravil, ki so neupravičeno na slabem glasu.
Najbolj vroče teme kongresa ESC 2023
Kako bodo novosti letošnjega kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) dopolnile obravnavo bolnikov s kroničnim, akutnim in napredovalim srčnim popuščanjem? Kongres je spremljal izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Za koliko skrajša življenjsko dobo sladkorna bolezen?
Vsako desetletje zgodnejše diagnoze sladkorne bolezni je povezano s krajšo pričakovano življenjsko dobo. Kako se ta skrajšuje v posameznem starostnem obdobju diagnoze v EU in ZDA glede na podatke za več kot milijon in pol proučevanih oseb? Rezultate opazovalne raziskave so objavili v reviji Lancet Diabetes & Endocrinology.
O izzivih obravnave KLB ob sladkorni bolezni
Katera orodja ima na razpolago družinski zdravnik za diagnosticiranje kronične ledvične bolezni (KLB)? Kako spremljati in zdraviti bolnike in kdaj je smiselna napotitev k nefrologu? Odgovore je strnila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologije UKC Ljubljana.
Prezrta farmacevtska skrb
Farmacevtska skrb je eden temeljnih, vendar prezrtih elementov zdravstvenega sistema, ki lahko pomembno pripomore k izboljšanju varnosti in učinkovitosti zdravljenja, poudarja nacionalni koordinator za sladkorno bolezen pri Lekarniški Zbornici Slovenije asist. dr. Boštjan Martinc, mag. farm. Kako in zakaj vključiti v program bolnike?
Kaj je odmevalo na kongresu ADA?
Čaka osebe s sladkorno boleznijo bolj optimistična prihodnost? Predstavljamo najbolj zastopane teme letošnjega kongresa Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), ki izboljšujejo izhode bolnikov. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Breme SB in projekcija prevalence
Kakšno je globalno, regionalno in nacionalno breme sladkorne bolezni v letih 1990 in 2021 ter kakšna je projekcija prevalence do leta 2050? Predstavljamo sistematično analizo študije Global Burden of Disease 2021, objavljene v reviji Lancet. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Litija.
Do lažjih odločitev z oceno ogroženosti s srčno-žilnimi zapleti
Nova klasifikacija ogroženosti SCORE2-Diabetes z oceno tveganja olajša odločanje glede intenzivnosti zdravljenja in dodatnih posegov pri preprečevanju aterosklerotične srčno-žilne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Piše doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Za bolj varno zdravljenje z zaviralci SGLT2
Evglikemična diabetična ketoacidoza (DKA) je izredno redek zaplet zdravljenja z zaviralci SGLT2. Kako ta zdravila olajšujejo pojav evglikemične DKA, kakšna je njena klinična slika in kako ustrezno ukrepati ob njenem pojavu? Odgovarja asist. dr. Simona Ferjan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Breme NAFLD za razvoj SB2
Kakšna je povezava med nealkoholno zamaščenostjo jeter (NAFLD) in neugodnimi metabolnimi izhodi? Kakšen vpliv ima NAFLD pri posameznikih brez povečane telesne teže? Predstavljamo ugotovitve dveh svežih objav. Piše Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine, KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Nezaželeni trio
Debelost in sladkorno bolezen tipa 2 povezuje več mehanizmov, med katerimi ima pomembno vlogo vnetje. Kot kaže, bi lahko v prihodnosti vnetni kazalci pomagali pri izbiri zdravljenja. O povezanosti nezaželenega tria je spregovorila Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper.
Hiperglikemija pri zdravilih proti raku
Zaviralci imunskih nadzornih točk so uspešna terapija za zdravljenje rakavih obolenj, a moramo biti ob tem pozorni na hiperglikemijo, o čemer je na srečanju Srce in diabetes 2023 spregovorila Eva Podbregar Kolar, dr. med., specializantka interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Vrednosti glikemije skozi več desetletij in tveganje za demenco pri starejših s SB2
Kakšni so optimalni glikemični cilji za zmanjšanje tveganja za demenco pri starejših ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2)? Odgovor so iskali v kohortni raziskavi, nedavno objavljeni v reviji JAMA Neurology.
Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.