Polifarmakoterapija: kdaj je na mestu posvet s kliničnim farmacevtom?
Teja Glavnik Premuš, mag. farm., spec. klin. farmacije s SB Murska Sobota v videu skozi primere bolnikov predstavi, kaj lahko za varno in uspešno zdravljenje pri bolnikih, ki prejemajo številna zdravila, stori specialist klinične farmacije in kako v tem procesu deluje brezšivna skrb.
Kaheksija med hospitaliziranimi kroničnimi bolniki v Sloveniji
Ob razmeroma enostavni diagnostiki možnosti zdravljenja kaheksije ostajajo omejene, epidemiološki podatki o njeni razširjenosti pa nezadostni. V obsežni retrospektivni analizi, katere prvi avtor je prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter klinične farmakologije, so proučili razširjenost kaheksije pri hospitaliziranih bolnikih v Sloveniji ter njen vpliv na izide zdravljenja.
Kaj ob KLB zdravimo drugače?
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije, s KO za nefrologijo v UKC Ljubljana poudarja, da več oseb s KLB umre zaradi srčno-žilnih bolezni in drugih, kot dočaka končno odpoved ledvic. Kateri so najpogostejši zapleti KLB in kako prilagajamo zdravljenje pri nekaterih sočasnih boleznih?
Prvi znak ledvične okvare
Albuminurija je najpogosteje prvi znak kronične ledvične bolezni (KLB). V presejanju za KLB je zato zelo pomembno določanje albumina v urinu, poudarja Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper. Kako uporabljamo testne lističe, kdaj in zakaj določamo razmerje med albuminom in kreatininom v urinu?
O protokolu za presejanje in obravnavo KLB
V skupnem sodelovanju stroke družinske medicine in nefrologije je nastal algoritem za obravnavo KLB v timu ambulante družinske medicine, nato pa še protokol za presejanje na obravnavo KLB v družinski medicini. Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino MF UL, v videu predstavi proces presejanja in izhodišča za nadaljnjo obravnavo bolnikov.
Antihiperglikemiki in ledvični izidi pri osebah s SB2
Objavljamo grafični povzetek rezultatov retrospektivne observacijske raziskave iz revije Clinical Journal of the American Society of Nephrology, ki je proučevala korist antihiperglikemikov na ledvične izide pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) z zmernim srčno-žilnim tveganjem.
KLB: po dobrem desetletju nove smernice
Po oddaljenem letu 2012 so bile letos predstavljene posodobljene smernice KDIGO za oceno in zdravljenje kronične ledvične bolezni (KLB). Njihove glavne poudarke je na 31. srečanju sodobne medicine predstavila asist. dr. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Stopnje sindroma KRM in temeljni ukrepi
Kardiovaskularni-renalni-metabolični (KRM) sindrom je sistemska motnja, ki jo je mogoče pripisati povezavam med debelostjo, sladkorno boleznijo, kronično ledvično boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi. Kako pristopiti k obravnavi? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Diagnoza KLB upočasni upad ledvičnega delovanja
Kako pomembno je aktivno iskanje bolnikov s kronično ledvično boleznijo (KLB) za njihovo prognozo in kako v praksi živi e-posvet med nefrologom in družinskim zdravnikom pri načrtovanju zdravljenja? O ciljih družinske medicine pri obravnavi bolnikov s KLB je spregovorila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino MF UL.
Kaj nam pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen diagnostike z urinskim testnim lističem, katere so njegove prednosti in omejitve, je na strokovnem srečanju Srce in ledvice 2024 predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.