Ključne novosti v obravnavi
Kakšne so spremembe v presejanju za sladkorno bolezen in zgodnji uvedbi kombiniranega zdravljenja v posodobljenih standardih oskrbe Ameriškega diabetološkega druženja (ADA)? Kako usmerjajo priporočila k deintenzifikaciji zdravljenja in obravnavi pridruženih bolezni? Priporočila povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Kakšna je zdravstvena pismenost kroničnih bolnikov v primerjavi z bolniki, ki nimajo kronične bolezni in na katerih področjih imajo največ izzivov, je ugotavljala prva nacionalna raziskava o zdravstveni pismenosti, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Rezultate raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
Depresija vzrok za sladkorno bolezen tipa 2?
V raziskavi, objavljeni v publikaciji Diabetes Care, so proučevali vzročno povezavo med depresijo in sladkorno boleznijo tipa 2. Je vzrok za nastanek sladkorne bolezni depresija ali obratno? Predstavljamo zanimive ugotovitve, ki ponujajo nov vpogled v zapleteno razmerje.
Arterijska hipertenzija pri bolnikih s sladkorno boleznijo
V preglednici, ki je nastala v sodelovanju z dr. Andrejem Erhartičem, dr. med., spec. interne medicine, s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana smo zbrali ključne informacije o značilnostih arterijske hipertenzije in obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Kakšne so ciljne vrednosti in kako pristopiti k zdravljenju?
Kaj lahko stori družinski zdravnik za polimorbidne bolnike?
»Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo imajo številne pridružene bolezni, zato je njihovo zdravljenje kompleksno. Številni se ne znajdejo, ko s pregledov ali celo iz bolnišnice pridejo z dodatnimi, novimi zdravili, in teh včasih res ni malo,« opozarja prim. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., v. svet., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega zavoda Zdravje.
Kako smo osvojili nov pristop do starih bolezni?
Na spletni okrogli mizi so sodelujoči prim. Jurij Fürst, dr. med., spec. interne medicine, vodja oddelka za zdravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urška Kšela, dr. med., spec. interne medicine, predstojnica Oddelka za diabetes UKC Maribor ter Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz ZP Ruše ZD dr. Adolfa Drolca Maribor razpravljali, kako so v zadnjem desetletju nove terapije za uravnavanje glikemije spremenile pristop do obravnave sladkorne bolezni tipa 2 ter do njenih zapletov na tarčnih organih, kot so srce, ožilje in ledvice
Sladkorna bolezen in zdravje na daljavo
Ob dnevu sladkorne bolezni je potekala nacionalna konferenca NIJZ in Ministrstva za zdravje, ki je bila namenjena prikazu obstoječih in načrtovanih novih rešitev zdravja na daljavo. Kako bodo te spreminjale obravnavo bolnikov in kaj prinašajo načrti za klinično prakso, odgovarja dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine z NIJZ.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami kongresa EASD so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kako napotovati v diabetološko ambulanto?
Posamezne diagnoze oziroma razmejitve med njimi glede na stopnjo nujnosti napotitve je v diabetologiji težko natančno opredeliti. Katere so najpogostejše diagnoze in ustrezne stopnje nujnosti za obravnavo v diabetološki ambulanti? Kaj naj piše na napotnici? Zbrali smo ključne usmeritve, ki jih je doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine predstavila na Tavčarjevih dnevih.
Kdaj in kam napotiti bolnika s srčnim popuščanjem?
Kljub napredku v obravnavi bolnikov s srčnim popuščanjem je njihova prognoza še vedno slaba. Ključni so zgodnja prepoznava teh bolnikov, ustrezna diagnostika in hitra uvedba zdravljenja. Kdaj in kam napotiti bolnike z novoodkritim srčnim popuščanjem? Napotke je izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana predstavil na Tavčarjevih dnevih.
Spremenljivi dejavniki tveganja in pojavnost srčno-žilnih dogodkov
Analiza, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je več kot polovico srčno-žilnih dogodkov in petino vseh smrti pri odraslih mogoče pripisati petim spremenljivim dejavnikom tveganja. Ti rezultati potrjujejo pomen preventivnega delovanja in obvladovanja dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Presejanje in vodenje KLB v ADM z novimi algoritmi
Kako bodo družinskim zdravnikom v pomoč predlagani algoritmi presejanja in obravnave bolnikov s kronično ledvično boleznijo? Kateri izzivi še ostajajo pri diagnosticiranju in vodenju bolnikov? Odgovarja prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.
Kako lahko pozdravimo sladkorno bolezen?
Pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 narašča kljub naprednim možnostim zdravljenja, zato so nujni ukrepi, ki bi ta trend upočasnili. Kdaj govorimo o remisiji sladkorne bolezni tipa 2? Kako jo je mogoče doseči? Kako pogosti naj bodo kontrolni pregledi ob remisiji? Odgovore je strnila doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine na dogodku Sladko na kratko.
Med odpadnimi zdravili?
Pomembno je povezovanje in kombiniranje novejših terapevtskih možnosti z dosedanjim naborom zdravil za zdravljenje hiperlipidemije, poudarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz kardiološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice. Pri tem stopi v bran statinom kot eni najbolj podcenjenih skupin zdravil, ki so neupravičeno na slabem glasu.
Najbolj vroče teme kongresa ESC 2023
Kako bodo novosti letošnjega kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) dopolnile obravnavo bolnikov s kroničnim, akutnim in napredovalim srčnim popuščanjem? Kongres je spremljal izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Za koliko skrajša življenjsko dobo sladkorna bolezen?
Vsako desetletje zgodnejše diagnoze sladkorne bolezni je povezano s krajšo pričakovano življenjsko dobo. Kako se ta skrajšuje v posameznem starostnem obdobju diagnoze v EU in ZDA glede na podatke za več kot milijon in pol proučevanih oseb? Rezultate opazovalne raziskave so objavili v reviji Lancet Diabetes & Endocrinology.