ESC 2025: Srce brez meja
Razprave z letošnjega kongresa ESC niso bile omejene zgolj na predstavitve novih zdravil in tehnologij, temveč so segle tudi na področje globalnih zdravstvenih izzivov, neenakosti v dostopu do oskrbe in širšega razumevanja zdravja srčno-žilnega sistema. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
ADA 2025: Pomembne razbremenitve za osebe s sladkorno boleznijo
Na letošnjem kongresu Ameriškega diabetološkega združenja (ADA) je bilo predstavljenih veliko novosti tako v povezavi z antidiabetičnimi zdravili kot tudi modernimi tehnologijami. Kongres je spremljala doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Pojavnost SŽ bolezni in umrljivost glede na prisotnost dejavnikov tveganja
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu in predstavljajo znatno javnozdravstveno breme. V raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so avtorji ovrednotili pomen petih klasičnih dejavnikov tveganja za pojavnost srčno-žilnih (SŽ) bolezni in umrljivost.
Družinski zdravnik v obravnavi nenalezljivih kroničnih bolezni
Delo družinskega zdravnika postaja vse bolj kompleksno, vse več odločitev je v rokah družinskih zdravnikov, za kar potrebujemo več časa, poudarja Ksenija Ljubojevič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine. Kateri so še drugi izzivi v obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo, debelostjo in srčno-žilnimi boleznimi? Kje so priložnosti za izboljšavo? Predstavljamo sporočila iz prakse – za prakso.
Intermitentno postenje ter vpliv na kardiometabolne dejavnike tveganja
Debelost, hiperglikemija in arterijska hipertenzija so pomembnejši prevalentni kardiometabolni dejavniki tveganja. Njihovo obvladovanje bi lahko ublažilo breme, ki ga prinašajo sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
Polifarmakoterapija: kdaj je na mestu posvet s kliničnim farmacevtom?
Teja Glavnik Premuš, mag. farm., spec. klin. farmacije s SB Murska Sobota v videu skozi primere bolnikov predstavi, kaj lahko za varno in uspešno zdravljenje pri bolnikih, ki prejemajo številna zdravila, stori specialist klinične farmacije in kako v tem procesu deluje brezšivna skrb.
Presnovna bolezen, ki zahteva našo pozornost
Metabolični motnji pridružena steatotična jetrna bolezen (metabolic dysfunctionassociated steatotic liver disease, MASLD) je najpogostejša oblika kronične jetrne okvare, ki je tesno povezana z elementi metaboličnega sindroma. Na dogodku Dan jeter so v multidisciplinarni zasedbi razpravljali o najpomembnejših stanjih, ki so povezana z MASLD, ter pristopu k zdravljenju.
Zdravljenje hiperglikemije: seznam peroralnih in subkutanih zdravil
V preglednici zdravil za zdravljenje hiperglikemije, smo s Saro Kendo, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica, ter doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, na enem mestu zbrali dostopno terapijo v Sloveniji.
Pred odhodom na potovanje ali počitnice
Pred odhodom na počitnice ali potovanje se osebe s sladkorno boleznijo običajno obrnejo na zdravstvenega strokovnjaka glede navodil in potrebnih medicinsko-tehničnih pripomočkov ter zdravil, za katere se priporoča, da jih vzamejo s seboj. V prispevku, ki ga je napisala doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, so povzeti temeljni nasveti.
Kaheksija med hospitaliziranimi kroničnimi bolniki v Sloveniji
Ob razmeroma enostavni diagnostiki možnosti zdravljenja kaheksije ostajajo omejene, epidemiološki podatki o njeni razširjenosti pa nezadostni. V obsežni retrospektivni analizi, katere prvi avtor je prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter klinične farmakologije, so proučili razširjenost kaheksije pri hospitaliziranih bolnikih v Sloveniji ter njen vpliv na izide zdravljenja.
Novosti v zdravljenju HFpEF
Dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana predstavlja ključne premike v zdravljenju srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), kjer je za zdaj prognostično ugodno le zdravljenje z zaviralci SGLT2. Poudarja pa, da na tem področju poteka veliko raziskav, ki bodo prinesle nove koristi za bolnike.
Kaj ob KLB zdravimo drugače?
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije, s KO za nefrologijo v UKC Ljubljana poudarja, da več oseb s KLB umre zaradi srčno-žilnih bolezni in drugih, kot dočaka končno odpoved ledvic. Kateri so najpogostejši zapleti KLB in kako prilagajamo zdravljenje pri nekaterih sočasnih boleznih?
Intenzivno zdravljenje arterijske hipertenzije pri sladkornih bolnikih
Intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri ogroženih bolnikih s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo učinkoviteje preprečuje srčno-žilne dogodke kot manj intenzivno zdravljenje, je pokazala raziskava, objavljena v reviji NEJM.
O pobudi za kontinuirano merjenje glukoze v podkožju za preprečevanje SB2
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije in klin. farmakoterapije s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana razloži, zakaj in kako lahko neprekinjeno merjenje glukoze v podkožju uporabljamo za ugotavljanje zgodnjih nihanj sladkorja v krvi, da bi preprečili razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (SB2).