OSA pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2
Klinično pomembna obstruktivna spalna apneja (OSA) je prisotna pri 20 do 50 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Ali dovolj aktivno pristopamo k diagnosticiranju in kje so ozka grla? Kdaj bolnike napotiti k pnevmologu? Kako poteka obravnava? Pojasnjuje asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije z Oddelka za motnje dihanja med spanjem na Kliniki Golnik.
Več kot polovica neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen je povezana z zapleti
Znani so prvi celostni in poglobljeni podatki o sredstvih iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je Slovenija za zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov namenila v obdobju med letoma 2019 in 2022. Kaj so ugotovili v raziskavi?
O rizičnih skupinah za hitrejše poslabšanje srčnega popuščanja
Vsaka ponovna hospitalizacija pomeni slabšo prognozo za bolnike s srčnim popuščanjem. Zbrali smo najnovejša spoznanja o pomenu koncepta ranljive faze in o pristopih za zmanjšanje pogostosti dogodkov po odpustu iz bolnišnice pri bolnikih s srčnim popuščanjem.
Aktualne smernice ESC narekujejo pospešen terapevtski odziv
Hitra in sočasna uvedba štiritirne terapije ter hitra titracija sta za bolnike s srčnim popuščanjem prognostično pomembna. Prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana poudarja, da Evropsko združenje za kardiologijo (ESC) tak pristop priporoča tudi za bolnike z blago znižanim iztisnim deležem levega prekata.
Od utemeljenega suma do zdravljenja srčnega popuščanja v ADM
Kako lahko ukrepamo ob utemeljenem sumu na srčno popuščanje še pred postavitvijo diagnoze? Kako uspešno v ambulantah družinske medicine (ADM) sočasno uvajamo štiritirno terapijo? Lahko na izid zdravljenja še kako drugače vplivamo? Odgovarja prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
CGM v preprečevanju sladkorne bolezni
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije in klin. farmakoterapije s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana je na kongresu ATTD predstavljal nove dokaze za uporabo neprekinjenega merjenja glukoze (CGM) v preprečevanju sladkorne bolezni tipa 2 ter vse večjo vlogo umetne inteligence v diabetologiji.
Kardioprotektivna antihiperglikemična terapija
Izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana predstavlja pomen optimalnega medikamentoznega zdravljenja kroničnega koronarnega sindroma ob sladkorni bolezni. Kako obravnavati bolnike glede na mednarodne smernice?
Pripravljen je novi algoritem za obravnavo KLB v ADM
Po podatkih raziskav je kronična ledvična bolezen (KLB) premalokrat odkrita, še posebno v zgodnejši fazi. Na ta izziv so združeno odgovorili spec. družinske medicine in nefrologije. Prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia, ki poučuje na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstavlja najnovejši algoritem za obravnavo KLB v ambulanti družinske medicine (ADM).
Izboljšanje obvladovanja sladkorne bolezni s CGM pri starejših
CGM je najprimernejši način merjenja glukoze za večino oseb s sladkorno boleznijo. Kakšne so koristi uporabe CGM pri starejših in kako lahko premagamo ovire? Preglednico je pripravila Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Zakaj in kako obravnavati kardiometabolni sindrom?
Neobravnavan metabolni sindrom nosi številne posledice za srčno-žilne dogodke. Kako pristopiti k diagnozi in obravnavi bolnikov, razlaga asist. Daniel Košuta, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Ne spuščajmo možnosti, ki jih imamo družinski zdravniki
Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvene postaje Ruše je v svoji ambulanti pod drobnogled vzela osebe z neurejeno sladkorno boleznijo tipa 2 in njihovo dotedanje zdravljenje. Kakšne podatke in možnosti za izboljšavo obravnave je ponazorila analiza? Kako lahko prave odločitve olajša določanje vrednosti razmerja UACR in raba sheme KDIGO pri tistih s kronično ledvično boleznijo?
Ključne novosti v obravnavi
Kakšne so spremembe v presejanju za sladkorno bolezen in zgodnji uvedbi kombiniranega zdravljenja v posodobljenih standardih oskrbe Ameriškega diabetološkega druženja (ADA)? Kako usmerjajo priporočila k deintenzifikaciji zdravljenja in obravnavi pridruženih bolezni? Priporočila povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Kakšna je zdravstvena pismenost kroničnih bolnikov v primerjavi z bolniki, ki nimajo kronične bolezni in na katerih področjih imajo največ izzivov, je ugotavljala prva nacionalna raziskava o zdravstveni pismenosti, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Rezultate raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
Depresija vzrok za sladkorno bolezen tipa 2?
V raziskavi, objavljeni v publikaciji Diabetes Care, so proučevali vzročno povezavo med depresijo in sladkorno boleznijo tipa 2. Je vzrok za nastanek sladkorne bolezni depresija ali obratno? Predstavljamo zanimive ugotovitve, ki ponujajo nov vpogled v zapleteno razmerje.
Arterijska hipertenzija pri bolnikih s sladkorno boleznijo
V preglednici, ki je nastala v sodelovanju z dr. Andrejem Erhartičem, dr. med., spec. interne medicine, s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana smo zbrali ključne informacije o značilnostih arterijske hipertenzije in obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Kakšne so ciljne vrednosti in kako pristopiti k zdravljenju?
Kaj lahko stori družinski zdravnik za polimorbidne bolnike?
»Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo imajo številne pridružene bolezni, zato je njihovo zdravljenje kompleksno. Številni se ne znajdejo, ko s pregledov ali celo iz bolnišnice pridejo z dodatnimi, novimi zdravili, in teh včasih res ni malo,« opozarja prim. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., v. svet., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega zavoda Zdravje.