Sladkorna bolezen in zdravje na daljavo
Ob dnevu sladkorne bolezni je potekala nacionalna konferenca NIJZ in Ministrstva za zdravje, ki je bila namenjena prikazu obstoječih in načrtovanih novih rešitev zdravja na daljavo. Kako bodo te spreminjale obravnavo bolnikov in kaj prinašajo načrti za klinično prakso, odgovarja dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine z NIJZ.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami kongresa EASD so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kako napotovati v diabetološko ambulanto?
Posamezne diagnoze oziroma razmejitve med njimi glede na stopnjo nujnosti napotitve je v diabetologiji težko natančno opredeliti. Katere so najpogostejše diagnoze in ustrezne stopnje nujnosti za obravnavo v diabetološki ambulanti? Kaj naj piše na napotnici? Zbrali smo ključne usmeritve, ki jih je doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine predstavila na Tavčarjevih dnevih.
Kdaj in kam napotiti bolnika s srčnim popuščanjem?
Kljub napredku v obravnavi bolnikov s srčnim popuščanjem je njihova prognoza še vedno slaba. Ključni so zgodnja prepoznava teh bolnikov, ustrezna diagnostika in hitra uvedba zdravljenja. Kdaj in kam napotiti bolnike z novoodkritim srčnim popuščanjem? Napotke je izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana predstavil na Tavčarjevih dnevih.
Spremenljivi dejavniki tveganja in pojavnost srčno-žilnih dogodkov
Analiza, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je več kot polovico srčno-žilnih dogodkov in petino vseh smrti pri odraslih mogoče pripisati petim spremenljivim dejavnikom tveganja. Ti rezultati potrjujejo pomen preventivnega delovanja in obvladovanja dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Presejanje in vodenje KLB v ADM z novimi algoritmi
Kako bodo družinskim zdravnikom v pomoč predlagani algoritmi presejanja in obravnave bolnikov s kronično ledvično boleznijo? Kateri izzivi še ostajajo pri diagnosticiranju in vodenju bolnikov? Odgovarja prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.
Kako lahko pozdravimo sladkorno bolezen?
Pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 narašča kljub naprednim možnostim zdravljenja, zato so nujni ukrepi, ki bi ta trend upočasnili. Kdaj govorimo o remisiji sladkorne bolezni tipa 2? Kako jo je mogoče doseči? Kako pogosti naj bodo kontrolni pregledi ob remisiji? Odgovore je strnila doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine na dogodku Sladko na kratko.
Med odpadnimi zdravili?
Pomembno je povezovanje in kombiniranje novejših terapevtskih možnosti z dosedanjim naborom zdravil za zdravljenje hiperlipidemije, poudarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz kardiološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice. Pri tem stopi v bran statinom kot eni najbolj podcenjenih skupin zdravil, ki so neupravičeno na slabem glasu.
Najbolj vroče teme kongresa ESC 2023
Kako bodo novosti letošnjega kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) dopolnile obravnavo bolnikov s kroničnim, akutnim in napredovalim srčnim popuščanjem? Kongres je spremljal izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Za koliko skrajša življenjsko dobo sladkorna bolezen?
Vsako desetletje zgodnejše diagnoze sladkorne bolezni je povezano s krajšo pričakovano življenjsko dobo. Kako se ta skrajšuje v posameznem starostnem obdobju diagnoze v EU in ZDA glede na podatke za več kot milijon in pol proučevanih oseb? Rezultate opazovalne raziskave so objavili v reviji Lancet Diabetes & Endocrinology.
O izzivih obravnave KLB ob sladkorni bolezni
Katera orodja ima na razpolago družinski zdravnik za diagnosticiranje kronične ledvične bolezni (KLB)? Kako spremljati in zdraviti bolnike in kdaj je smiselna napotitev k nefrologu? Odgovore je strnila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologije UKC Ljubljana.
Prezrta farmacevtska skrb
Farmacevtska skrb je eden temeljnih, vendar prezrtih elementov zdravstvenega sistema, ki lahko pomembno pripomore k izboljšanju varnosti in učinkovitosti zdravljenja, poudarja nacionalni koordinator za sladkorno bolezen pri Lekarniški Zbornici Slovenije asist. dr. Boštjan Martinc, mag. farm. Kako in zakaj vključiti v program bolnike?
Kaj je odmevalo na kongresu ADA?
Čaka osebe s sladkorno boleznijo bolj optimistična prihodnost? Predstavljamo najbolj zastopane teme letošnjega kongresa Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), ki izboljšujejo izhode bolnikov. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Breme SB in projekcija prevalence
Kakšno je globalno, regionalno in nacionalno breme sladkorne bolezni v letih 1990 in 2021 ter kakšna je projekcija prevalence do leta 2050? Predstavljamo sistematično analizo študije Global Burden of Disease 2021, objavljene v reviji Lancet. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Litija.
Do lažjih odločitev z oceno ogroženosti s srčno-žilnimi zapleti
Nova klasifikacija ogroženosti SCORE2-Diabetes z oceno tveganja olajša odločanje glede intenzivnosti zdravljenja in dodatnih posegov pri preprečevanju aterosklerotične srčno-žilne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Piše doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.