Spremenljivi dejavniki tveganja in pojavnost srčno-žilnih dogodkov
Analiza, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je več kot polovico srčno-žilnih dogodkov in petino vseh smrti pri odraslih mogoče pripisati petim spremenljivim dejavnikom tveganja. Ti rezultati potrjujejo pomen preventivnega delovanja in obvladovanja dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami kongresa EASD so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Za koliko skrajša življenjsko dobo sladkorna bolezen?
Vsako desetletje zgodnejše diagnoze sladkorne bolezni je povezano s krajšo pričakovano življenjsko dobo. Kako se ta skrajšuje v posameznem starostnem obdobju diagnoze v EU in ZDA glede na podatke za več kot milijon in pol proučevanih oseb? Rezultate opazovalne raziskave so objavili v reviji Lancet Diabetes & Endocrinology.
Najbolj vroče teme kongresa ESC 2023
Kako bodo novosti letošnjega kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) dopolnile obravnavo bolnikov s kroničnim, akutnim in napredovalim srčnim popuščanjem? Kongres je spremljal izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Med odpadnimi zdravili?
Pomembno je povezovanje in kombiniranje novejših terapevtskih možnosti z dosedanjim naborom zdravil za zdravljenje hiperlipidemije, poudarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz kardiološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice. Pri tem stopi v bran statinom kot eni najbolj podcenjenih skupin zdravil, ki so neupravičeno na slabem glasu.
Breme SB in projekcija prevalence
Kakšno je globalno, regionalno in nacionalno breme sladkorne bolezni v letih 1990 in 2021 ter kakšna je projekcija prevalence do leta 2050? Predstavljamo sistematično analizo študije Global Burden of Disease 2021, objavljene v reviji Lancet. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Litija.
Do lažjih odločitev z oceno ogroženosti s srčno-žilnimi zapleti
Nova klasifikacija ogroženosti SCORE2-Diabetes z oceno tveganja olajša odločanje glede intenzivnosti zdravljenja in dodatnih posegov pri preprečevanju aterosklerotične srčno-žilne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Piše doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kaj je odmevalo na kongresu ADA?
Čaka osebe s sladkorno boleznijo bolj optimistična prihodnost? Predstavljamo najbolj zastopane teme letošnjega kongresa Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), ki izboljšujejo izhode bolnikov. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Napredne terapije naj ne bodo ekskluzivne
V zadnjem desetletju je precejšnje število poljudnoznanstvenih objav o neželenih učinkih statinov po opažanju Mateje Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Jesenice zelo negativno vplivalo na adherenco bolnikov. Sogovornica opozarja, da so neuravnotežene in neselektivne informacije škodo naredile tudi pri delu strokovne javnosti.
Vrednosti glikemije skozi več desetletij in tveganje za demenco pri starejših s SB2
Kakšni so optimalni glikemični cilji za zmanjšanje tveganja za demenco pri starejših ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2)? Odgovor so iskali v kohortni raziskavi, nedavno objavljeni v reviji JAMA Neurology.
Hiperglikemija pri zdravilih proti raku
Zaviralci imunskih nadzornih točk so uspešna terapija za zdravljenje rakavih obolenj, a moramo biti ob tem pozorni na hiperglikemijo, o čemer je na srečanju Srce in diabetes 2023 spregovorila Eva Podbregar Kolar, dr. med., specializantka interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Breme NAFLD za razvoj SB2
Kakšna je povezava med nealkoholno zamaščenostjo jeter (NAFLD) in neugodnimi metabolnimi izhodi? Kakšen vpliv ima NAFLD pri posameznikih brez povečane telesne teže? Predstavljamo ugotovitve dveh svežih objav. Piše Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine, KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
»Skoraj potisnili smo jih v motnje hranjenja«
Na 12. mednarodnem srečanju DiaMind je dr. Karin Kanc, dr. med., spec. interne medicine in certificirana integrativna psihoterapevtka, skupaj z drugimi strokovnjaki izpostavila, da ima veliko ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 pogosto spregledano pridruženo motnjo hranjenja. Kaj spregledajo zdravniki?
NSAR: recept za srčno popuščanje?
Tudi kratkotrajna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR) je povezana s povečanim tveganjem za srčno popuščanje pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, so ugotovili v raziskavi, nedavno objavljeni v Journal of the American College of Cardiology. Predstavljamo ključne ugotovitve.
Najnovejša priporočila za preprečevanje in obravnavo diabetične noge
V začetku maja je v Haagu na Nizozemskem potekal mednarodni kongres, kjer so bila predstavljena posodobljena priporočila za obravnavo diabetične noge. Novosti predstavlja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Breme neustrezne prehrane pri novonastali sladkorni bolezni tipa 2
Čeprav ni dvoma, da je prehrana pomemben dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 (SBT2), absolutno in relativno breme prekomernega vnosa škodljivih ali nezadostnega vnosa zaščitnih živil v globalni pojavnosti SBT2 še vedno ni jasno. To vprašanje so raziskovali v študiji, nedavno objavljeni v reviji Nature Medicine.
Reverzija prediabetesa v normoglikemijo in tveganje za smrt
V raziskavi, objavljeni v publikaciji JAMA, so iskali povezavo med spremembo prediabetesa v normoglikemjo, perzistentni prediabetes ter sladkorno bolezen tipa 2 in tveganjem za umrljivost ter proučevali vlogo življenjskega sloga pri osebah, ki so v treh letih dosegle normoglikemijo.
Tri neločljivo povezane pandemije sodobnega časa
Sladkorna bolezen, bolezen ledvic in srčno popuščanje pogosto soobstajajo in se medsebojno poslabšujejo. Asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, je predstavila, kako voditi bolnike in ukrepati ob zvišanju kreatinina ali poslabšanju ledvične funkcije.