ADA po ADA 2021: kaj je odmevalo?
Predstavljamo raziskave, v katerih so proučevali nove terapevtske možnosti, med drugim tudi eno izmed učinkovitejših sredstev za zmanjševanje telesne teže in uravnavanje glikemije med neinzulinskimi terapijami. Na kongresu so predstavili tudi osnutek prvih smernic za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 pri odraslih, ki jih pripravljajo skupaj z EASD.
Vpliv zdravljenja paradontalne bolezni na sladkorno bolezen
Raziskovalce (asist. dr. Nina Hropot Pleško, dr. dent. med., doc. dr. Eva Skalerič, dr. dent. med., prof. dr. Katja Seme, dr. med., prof. dr. Andrej Janež, dr. med., akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med.) je zanimalo, kako zdravljenje parodontalne bolezni z metodo popolne dezinfekcije ustne votline vpliva na parodontalne parametre, urejenost glikemije in subgingivalno mikrobno floro.
Dr. Karin Kanc o izzivih komunikacije in dela na daljavo
Covid-19 era za osebe s sladkorno boleznijo prinaša mnoge nove izzive. Kako jih lahko naslavljamo zdravniki in katera orodja so nam lahko v pomoč v spremenjenih okoliščinah dela, so bile ključne teme letošnjega srečanja DiaMind. Diabetologinja in psihoterapevtka dr. Karin Kanc, dr. med., predaja ključna sporočila dogodka.
Dr. Jelka Zaletel o odkrivanju sladkorne bolezni
Diabetologinja dr. Jelka Zaletel, dr. med., z UKC Ljubljana in NIJZ, deli rezultate multidisciplinarne raziskave Odkrijmo sladkorno, podlage za nove programe za zgodnje odkrivanje in preprečevanje te bolezni. Koliko je oseb z neodkrito sladkorno boleznijo tipa 2 in delež oseb, ki imajo mejno bazalno glikemijo oziroma moteno toleranco za krvni sladkor in katere vse značilnosti teh oseb bomo še izvedeli na podlagi raziskave, odgovarja v videu.
Je mogoče prelisičiti presnovne prilagoditve po hujšanju?
Zakaj je tako težko ohraniti telesno težo po hujšanju, odgovarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, sladkorno bolezen in presnovne bolezni UKC Ljubljana in razlaga, kako lahko pri tem izzivu pomaga farmakološko zdravljenje. Tu je v prihodnje pri nas pričakovati nekaj novosti.
Cilj: več kot nadzor glikemije
Med novejšimi zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni imajo pomembno mesto zaviralci SGLT2. Gre za učinkovita in varna zdravila, s katerimi izboljšamo tudi kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, kar ni tako nezanemarljivo, poudarja diabetologinja Ajda Urbas, dr. med., iz Bolnišnice Topolšica. Katere so njihovi dodatni ugodni učinki na zdravje?
Ali antihiperglikemiki vplivajo na umrljivost, povezano s covidom-19?
Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 covid-19 močno ogroža. Neodvisni dejavnik tveganja za umrljivost, povezan s covidom-19, je hiperglikemija. Različnim skupinam zdravil za zniževanje ravni glukoze v krvi v povezavi s covidom-19 pripisujejo koristen ali škodljiv učinek, do zdaj pa so to proučevali samo v manjših raziskavah z le nekaj učinkovinami. Kaj je odkrila angleška nacionalna raziskava?
Metabolni vidik nealkoholne zamaščenosti jeter
Zakaj je tako pomembna obravnava nealkoholne zamaščenosti jeter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, kakšne cilje slediti za regres bolezni in kateri so ključni (ne)farmakološki ukrepi pri tem, je razložila diabetologinja Špela Volčanšek, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana.
Najpomembnejše je preprečevanje hipoglikemij
Hipoglikemija ob zdravljenju z inzulinom je v realnem življenju veliko pogostejša, kot pričajo randomizirane raziskave, kamor so praviloma vključeni izbrani, bolj motivirani bolniki, poudarja diabetologinja doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.
Dr. Tina Sentočnik o celostni obravnavi debelosti
»Bolniki morajo imeti ITM vsaj < 30 kg/m2, tako bo obravnava zapletov debelosti, kot je sladkorna bolezen, bistveno učinkovitejša,« poudarja dr. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine, ki je razložila, kako poteka celostna večstopenjska obravnava bolnikov in zakaj je pomembno opredeliti tudi pravi vzrok za debelost.