Stopnje sindroma KRM in temeljni ukrepi
Kardiovaskularni-renalni-metabolični (KRM) sindrom je sistemska motnja, ki jo je mogoče pripisati povezavam med debelostjo, sladkorno boleznijo, kronično ledvično boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi. Kako pristopiti k obravnavi? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kam in kako napotiti bolnika z diabetičnim stopalom?
Kako v ambulanti družinske medicine bolnika z diabetičnim stopalom napotiti k specialistu, da bo njegova pot do optimalnega zdravljenja najkrajša? O tem je na strokovnem srečanju Diabetična noga od A do Ž spregovoril doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Pregledali bi lahko še več bolnikov
S pravočasnim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem lahko nastanek slepote zaradi diabetične retinopatije zmanjšamo za več kot 90 %. O trenutnih uspehih in izzivih presejanja ter zdravljenja diabetične retinopatije piše asist. Peter Ferme, dr. med., spec. oftalmologije z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.
Diagnoza KLB upočasni upad ledvičnega delovanja
Kako pomembno je aktivno iskanje bolnikov s kronično ledvično boleznijo (KLB) za njihovo prognozo in kako v praksi živi e-posvet med nefrologom in družinskim zdravnikom pri načrtovanju zdravljenja? O ciljih družinske medicine pri obravnavi bolnikov s KLB je spregovorila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino MF UL.
Kaj nam pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen diagnostike z urinskim testnim lističem, katere so njegove prednosti in omejitve, je na strokovnem srečanju Srce in ledvice 2024 predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Misel na sladkorno bolezen tipa 1 je misel na večnost
Trinajsti DiaMind (Diabetes&Mind) je bil posvečen transformaciji deklic v odraslost in vsem psihološkim ter etičnim izzivom, ki jih prinaša ta proces v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 1. Mednarodni predavatelji so osvetlili ozadje življenja s sladkorno boleznijo in prispevali nov vpogled v doživljanje oseb, ki vstopajo v diabetološko ambulanto.
OSA pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2
Klinično pomembna obstruktivna spalna apneja (OSA) je prisotna pri 20 do 50 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Ali dovolj aktivno pristopamo k diagnosticiranju in kje so ozka grla? Kdaj bolnike napotiti k pnevmologu? Kako poteka obravnava? Pojasnjuje asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije z Oddelka za motnje dihanja med spanjem na Kliniki Golnik.
Več kot polovica neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen je povezana z zapleti
Znani so prvi celostni in poglobljeni podatki o sredstvih iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je Slovenija za zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov namenila v obdobju med letoma 2019 in 2022. Kaj so ugotovili v raziskavi?
O rizičnih skupinah za hitrejše poslabšanje srčnega popuščanja
Vsaka ponovna hospitalizacija pomeni slabšo prognozo za bolnike s srčnim popuščanjem. Zbrali smo najnovejša spoznanja o pomenu koncepta ranljive faze in o pristopih za zmanjšanje pogostosti dogodkov po odpustu iz bolnišnice pri bolnikih s srčnim popuščanjem.
Aktualne smernice ESC narekujejo pospešen terapevtski odziv
Hitra in sočasna uvedba štiritirne terapije ter hitra titracija sta za bolnike s srčnim popuščanjem prognostično pomembna. Prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana poudarja, da Evropsko združenje za kardiologijo (ESC) tak pristop priporoča tudi za bolnike z blago znižanim iztisnim deležem levega prekata.
Od utemeljenega suma do zdravljenja srčnega popuščanja v ADM
Kako lahko ukrepamo ob utemeljenem sumu na srčno popuščanje še pred postavitvijo diagnoze? Kako uspešno v ambulantah družinske medicine (ADM) sočasno uvajamo štiritirno terapijo? Lahko na izid zdravljenja še kako drugače vplivamo? Odgovarja prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
CGM v preprečevanju sladkorne bolezni
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije in klin. farmakoterapije s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana je na kongresu ATTD predstavljal nove dokaze za uporabo neprekinjenega merjenja glukoze (CGM) v preprečevanju sladkorne bolezni tipa 2 ter vse večjo vlogo umetne inteligence v diabetologiji.
Kako izbrati kardioprotektivno antihiperglikemično terapijo?
Izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana predstavlja pomen optimalnega medikamentoznega zdravljenja kroničnega koronarnega sindroma ob sladkorni bolezni. Kako obravnavati bolnike glede na mednarodne smernice?
Pripravljen je novi algoritem za obravnavo KLB v ADM
Po podatkih raziskav je kronična ledvična bolezen (KLB) premalokrat odkrita, še posebno v zgodnejši fazi. Na ta izziv so združeno odgovorili spec. družinske medicine in nefrologije. Prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia, ki poučuje na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstavlja najnovejši algoritem za obravnavo KLB v ambulanti družinske medicine (ADM).
Izboljšanje obvladovanja sladkorne bolezni s CGM pri starejših
CGM je najprimernejši način merjenja glukoze za večino oseb s sladkorno boleznijo. Kakšne so koristi uporabe CGM pri starejših in kako lahko premagamo ovire? Preglednico je pripravila Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.