Najbolj vroče teme na kongresu ESC 2024
Osrednja tema kongresa ESC je bila personalizacija srčno-žilne oskrbe. Poudarili so, da mora oskrba vključevati napoved tveganja za zaplete, preventivne ukrepe ter ciljno usmerjene strategije medikamentozne in nemedikamentozne obravnave. Piše izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Antihiperglikemiki in ledvični izidi pri osebah s SB2
Objavljamo grafični povzetek rezultatov retrospektivne observacijske raziskave iz revije Clinical Journal of the American Society of Nephrology, ki je proučevala korist antihiperglikemikov na ledvične izide pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) z zmernim srčno-žilnim tveganjem.
O prebojih v zdravljenju srčnega popuščanja po ESC 2024
Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter klinične farmakologije iz SB Murska Sobota, komentira novosti z nedavnega kongresa ESC v pristopih k popravi mitralne zaklopke, farmakoterapiji transtiretinske amiloidoze srca ter drugih prebojih v farmakoterapiji in patofiziologiji srčnega popuščanja.
Preprečevanje zapletov s pomočjo tehnologije
Novejši pripomočki so dobra pomoč pri vodenju sladkorne bolezni in izboljšajo kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo, je na 2. kongresu Sladko na kratko poudarila diabetologinja Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper. Kaj prinaša prihodnost? Kako lahko tehnologija pomaga preprečevati zaplete in kateri so potencialni izzivi v njeni uporabi?
KLB: po dobrem desetletju nove smernice
Po oddaljenem letu 2012 so bile letos predstavljene posodobljene smernice KDIGO za oceno in zdravljenje kronične ledvične bolezni (KLB). Njihove glavne poudarke je na 31. srečanju sodobne medicine predstavila asist. dr. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
40 % bolnikov s sladkorno boleznijo ima presnovni sindrom
Kako pristopiti k obravnavi presnovnega sindroma in zakaj? Kakšna je povezava s sladkorno boleznijo tipa 2? Kateri so druge pridružene bolezni in zapleti? Kakšne intervencije so na voljo? Piše asist. dr. Nika A. Kravos, dr. med., spec. interne medicine z Oddelka za endokrinologijo in presnovne bolezni UKC Maribor.
ADA 2024: Novi premiki v zdravljenju sladkorne bolezni
Izsledki, predstavljeni na letošnjem srečanju ADA, so zelo obetavni in bodo v prihodnosti najverjetneje izboljšali urejenost glikemije pri sladkorni bolezni, ob tem pa bodo poleg dolgoročne dobre ureditve glikemije omogočili tudi zaščito tarčnih organov ter razbremenitev oseb s sladkorno boleznijo pri vodenju in spremljanju bolezni. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.
Dolgoročna korist zgodnjega intenzivnega zdravljenja SB2
Intenzivno uravnavanje krvnega sladkorja čimprej po odkritju sladkorne bolezni tipa 2 (SB2) pomembno zniža tveganje za zaplete te bolezni za skoraj vse življenje, je pokazalo nadaljnje dolgoročno spremljanje bolnikov iz raziskave UK Prospective Diabetes Study (UKPDS). Kaj so bile glavne ugotovitve raziskave?
Prilagajanje zdravljenja z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 pred posegi
Ob operativnih posegih je pri sodobni neinzulinski antihiperglikemični terapiji potrebna previdnost, bolnika moramo ustrezno pripraviti in informirati, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med, spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Za koliko časa prekiniti terapijo? Kdaj poseg odložimo?
Zaradi luknje v nogi ne umreš, ali pač?
Kakšna je povezava med diabetičnim stopalom in pridruženimi boleznimi, je na strokovnem srečanju Diabetična noga od A do Ž razložila izr. prof. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kateri bolniki so še bolj ogroženi za amputacijo in imajo večje tveganje za umrljivost?
Kdaj je potrebna previdnost?
Kakšna je vloga kliničnega farmacevta pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2? Kdaj je potrebna previdnost in prilagoditev sodobne antidiabetične terapije? Pogled farmacevta predstavlja Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., vodja lekarne SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Ultra predelana hrana in njeni škodljivi vplivi na zdravje
Uživanje ultra predelane hrane je v vzponu. Krovni sistematični pregled dosedanjih metaanaliz, objavljen v reviji BMJ, je potrdil povezavo med takšnim načinom prehranjevanja in razvojem nekaterih bolezni ter povečano umrljivostjo.
Posebnosti obravnave starostnika s sladkorno boleznijo
Kakšne so posebnosti obravnave starostnikov s sladkorno boleznijo? Kako pristopiti k celoviti geriatrični oceni v praksi? O izzivih obravnave je spregovoril Gregor Veninšek, dr. med., spec. interne medicine, vodja Centra za geriatrično medicino Bolnišnice dr. Petra Držaja UKC Ljubljana.
Stopnje sindroma KRM in temeljni ukrepi
Kardiovaskularni-renalni-metabolični (KRM) sindrom je sistemska motnja, ki jo je mogoče pripisati povezavam med debelostjo, sladkorno boleznijo, kronično ledvično boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi. Kako pristopiti k obravnavi? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kam in kako napotiti bolnika z diabetičnim stopalom?
Kako v ambulanti družinske medicine bolnika z diabetičnim stopalom napotiti k specialistu, da bo njegova pot do optimalnega zdravljenja najkrajša? O tem je na strokovnem srečanju Diabetična noga od A do Ž spregovoril doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.