Kaj mora vsak zdravnik vedeti o ApoB, Lp(a) in hipertrigliceridemiji?
Kakšno vlogo pri preostalem srčno-žilnem tveganju igrajo hipertrigliceridemija, lipoprotein(a) (Lp(a) in aterogeni delci, ki jih odraža apolipoprotein B (ApoB)? Zakaj se ApoB prepoznava kot superiornejši in neodvisni napovednik tveganja v primerjavi z LDL-holesterolom? Komu, kdaj in kako pogosto določati Lp(a)? Na ta vprašanja odgovarja prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Sladkorna bolezen pri starejših: zdravljenje po meri krhkosti bolnika
Kako varno obvladovati sladkorno bolezen pri starejših? Katere skrite nevarnosti prinaša neprepoznana hipoglikemija? Kako lahko obravnavo starejših s sladkorno boleznijo olajšata pristopa 4M in 4S? Kako prilagoditi cilje glede na stopnjo krhkosti in katera zdravila izbrati glede na fenotip bolnika? Strokovne usmeritve je na simpoziju Geriatrija predstavil izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Pomen preverjanja redne terapije ob vsakem stiku z bolnikom
Polifarmacija, slaba adherenca in slab nadzor nad spremembami terapije so med ključnimi razlogi za preprečljive zaplete, hospitalizacije in neučinkovito zdravljenje kroničnih bolnikov. Redno preverjanje zdravil ob vsakem stiku z bolnikom zato ni več le priporočilo, temveč pomemben del varne in kakovostne zdravstvene obravnave, poudarja Andrej Lazar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj. Kako lahko sistematičen pregled terapije izboljša adherenco, zniža tveganje za interakcije in omogoči pravočasno odpredpisovanje zdravil?
CGM vs. samokontrola glukoze v krvi pri osebah s SB2
Korist neprekinjenega spremljanja glukoze (CGM) pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki se zdravijo z bazalnim inzulinom in sodobnimi terapijami, ostaja nejasna. Namen študije FreeDM2, ki je bila nedavno objavljena v Lancet Diabetes & Endocrinology, je bil oceniti učinkovitost CGM v realnem času pri odraslih s SB2.
Ali konzervansi zvišujejo srčno-žilno tveganje?
Ali bi morali med prehranske dejavnike srčno-žilnega tveganja vključiti tudi konzervanse? Prospektivna kohortna raziskava, objavljena v reviji European Heart Journal, je pri več kot 112.000 odraslih pokazala povezavo med večjim vnosom nekaterih pogosto uporabljenih konzervansov in večjo pojavnostjo hipertenzije ter srčno-žilnih bolezni.
Survodutid kaže klinično pomembne učinke na telesno težo in maščobno tkivo v jetrih
Na kongresu Ameriškega združenja za sladkorno bolezen (ADA 2026) je družba Boehringer Ingelheim predstavila prelomne podatke kliničnih preskušanj faze III za zdravilo survodutid, dvojni agonist receptorjev GLP-1 in glukagona.
Presejanje za KLB v ADM – od teorije k praksi
Kje so največji izzivi pri obravnavi kronične ledvične bolezni (KLB) in srčno-žilnih bolezni v ambulantah družinske medicine (ADM)? Kakšni bodo naslednji koraki pri uvajanju presejanja za KLB po pilotnem projektu? In katera ključna sporočila prinašajo prve izkušnje presejanja v ambulanti? Na ta vprašanja je odgovorila prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine iz ambulante Galenia ter s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Aldosteron kot dejavnik tveganja za ledvice in srce
Aldosteron že dolgo ni več znan zgolj kot hormon za uravnavanje razmerja soli in vode. Sodobna spoznanja ga postavljajo v središče patofizioloških procesov, ki vodijo v srčno-žilne in ledvične okvare. Kako njegovo vlogo razumemo danes in kako lahko z novimi terapevtskimi pristopi vplivamo na izide bolnikov? O tem je na dogodku Srce in ledvice predaval prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. interne medicine in klinične farmakologije, predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.
Kaj je odmevalo na ATTD 2026?
Osrednje sporočilo kongresa o naprednih tehnologijah in zdravljenju sladkorne bolezni (Advanced Technologies & Treatments for Diabetes – ATTD) je bilo, da bo prihodnost obravnave sladkorne bolezni temeljila na vpeljavi naprednih tehnologij, umetne inteligence in zgodnjega odkrivanja bolezni v klinično prakso. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Bolniki potrebujejo odnos, v katerem so slišani in razumljeni
Petnajsto srečanje DiaMind (Diabetes & Mind) je odprlo poglobljeno razpravo o pogosto spregledanem, a klinično izjemno pomembnem vidiku sladkorne bolezni – negativnem stresu, povezanem s sladkorno boleznijo. Dogodek, ki ga je organiziralo Društvo za znanost in izobraževanje DRZNI skupaj z gostiteljico dr. Karin Kanc in dr. Miho Kosom, je združil vodilne mednarodne strokovnjake, ki so sodelovali tudi pri pripravi prvih smernic EASD na tem področju.
Napovedni dejavniki za napredovanje prediabetesa v SB2
Pri katerih bolnikih s prediabetesom se bo najverjetneje razvila sladkorna bolezen tipa 2 (SB2)? Velika ameriška raziskava, objavljena v reviji Diabetes, Obesity and Metabolism, ki je zajela skoraj 100.000 odraslih, prinaša jasnejši odgovor. Podatki iz klinične prakse razkrivajo ključne napovedne dejavnike – od starosti do pridruženih bolezni – in ponujajo vpogled, kje so priložnosti za pravočasno ukrepanje.
O albuminuriji kot srčno-žilnem biološkem označevalcu
Kakšen je klinični pomen albuminurije v zgodnji diagnozi kronične ledvične bolezni (KLB)? Kako je albuminurija povezana z razvojem/napredovanjem glavnih fenotipov srčno-žilnih bolezni? Odgovarja prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. nefrologije, predstojnik KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Neželeni učinki statinov – kaj odkriva nova metaanaliza?
V obsežni metaanalizi so sistematično ocenili neželene učinke statinov, naštete v povzetkih glavnih značilnosti zdravila (SmPC). Izhajali so iz dejstva, da SmPC zdravil s statini navajajo določene neželene izide kot možne učinke, povezane z zdravljenjem, pri čemer te navedbe temeljijo predvsem na nerandomiziranih in neslepih raziskavah, ki so lahko podvržene pristranskosti. Kakšne so njihove ugotovitve?
Stebri zdravljenja KLB in SB2 na primarni ravni
KLB je pogost zaplet pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki pomembno povišuje tveganje za srčno-žilne bolezni, napredovanje v končno ledvično odpoved ter prezgodnjo smrtnost. Novi pristopi poudarjajo zgodnje večstebrno zdravljenje, usmerjeno v znižanje tako ledvičnega kot srčno-žilnega tveganja. Pregled postavlja v ospredje štiri terapevtske stebre, ki jih je pri bolnikih s KLB in SB2 priporočljivo uvajati
zgodaj in kombinirano.
Sindrom pospešenega staranja
Bolezni ledvic je smiselno razumeti kot obliko pospešenega staranja, kar je tudi eden najbolj dojemljivih načinov razlage patofiziologije in kliničnega pomena KLB bolnikom, je na dogodku Srce in ledvice poudaril doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
KLB in SB – kako pristopiti k obravnavi v ADM?
Sladkorna bolezen (SB) in KLB sta med najpogostejšimi kroničnimi obolenji, s katerimi se srečujemo v ambulanti družinske medicine (ADM). Njuna sočasna prisotnost pomembno poviša tveganje za srčno-žilne zaplete, napredovanje ledvične okvare in umrljivost, zato zahteva celostno, kontinuirano in individualno prilagojeno obravnavo bolnikov. Piše Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.