Dve petini bolnikov po infarktu nista vedeli, da imajo sladkorno bolezen
Po nekaterih ocenah ima petdesetletnik s sladkorno boleznijo 50 % krajšo pričakovano življenjsko dobo, več kot polovica tega deleža gre na račun srčno-žilnih bolezni. Najbolj so ogroženi tisti bolniki s sladkorno boleznijo, ki imajo že pridruženo srčno-žilno bolezen, je med drugim poudaril dr. Aleš Skvarča, dr. med.
Popoldanska vadba pri zniževanju ravni glukoze učinkovitejša od jutranje
Redno gibanje je eno izmed najpomembnejših priporočil za uravnavanje krvne glukoze pri bolnikih s sladkorno boleznijo. V reviji Diabetologia so objavili skrbno izpeljano raziskavo, ki je primerjala učinkovitost jutranje in popoldanske vadbe glede glikemije pri moških s sladkorno boleznijo tipa 2. Jutranja telovadba ni bila le manj učinkovita, temveč je, presenetljivo, glikemijo celo poslabšala.
Trikratno tveganje za debelost pri težkih dojenčkih mater z nosečnostno sladkorno boleznijo
Nova obsežna kanadska raziskava je pokazala, da je tveganje za debelost pri predšolskih otrocih, ki so se rodili težki za gestacijsko starost materam z nosečnostno sladkorno boleznijo, skoraj trikrat večje v primerjavi z otroki, ki so se rodili normalno težki materam brez sladkorne bolezni med nosečnostjo. Dojenje v tej skupini otrok s povečanim tveganjem za debelost ni delovalo zaščitno.
Umetna sladila prek črevesne mikrobiote škodujejo bolnikom s sladkorno boleznijo
Čeprav se zdi uporaba umetnih sladil namesto sladkorja pri bolnikih s sladkorno boleznijo smiselna zaradi manjšega zvišanja vrednosti glukoze po obroku, je kar nekaj razlogov, ki govorijo proti njihovi uporabi. Eden izmed njih je bil predstavljen na letošnjem EASD.
EASD: linagliptin pod drobnogledom
Na letošnjem kongresu EASD so predstavili srčno-žilne izide ob zdravljenju hiperglikemije z linagliptinom v primerjavi s placebom (raziskava CARMELINA). Raziskava je potrdila, da je ta specifični zaviralec DPP-4, ki se lahko varno uporablja ne glede na prisotnost jetrne ali ledvične okvare, varen tudi glede srčno-žilnih dogodkov, hkrati pa zmanjša pojav makroalbuminurije v primerjavi s placebom.
Inkretinski dvojček, novost z letošnjega EASD
Na kongresu EASD so bili predstavljeni osupljivi rezultati raziskave faze 2b inkretinskega dvojčka, kombinacije agonista GLP-1 in receptorjev GIP v enem zdravilu, z učinki na glikemijo in telesno težo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so jih mnogi raziskovalci pospremili z besedami »takšnega učinka pa še nismo videli«.
ADA/EASD: Skupni konsenz za zdravljenje hiperglikemije
Glavna novica letošnjega kongresa Evropskega združenja za diabetes je skupni konsenz ameriškega in evropskega diabetološkega združenja ADA/EASD glede algoritmov zdravljenja hiperglikemije. Namesto ene ta prinaša več shem za zdravljenje hiperglikemije za različne situacije – v primeru znane srčno-žilne bolezni, srčnega popuščanja, potrebe po zmanjšanju telesne teže, potrebe po znižanju stroškov zdravljenja ter v primeru potrebe po injekcijski terapiji.
Neprespana noč spodbudi nastanek sladkorne bolezni
V zadnjem času se vse več ve o povezavi med pomanjkanjem spanja in pojavom sladkorne bolezni. Japonski znanstveniki iz Toho University Graduate School of Medicine pa so želeli pojasniti mehanizem, kako je pomanjkanje spanja povezano z metabolizmom glukoze.
Omega-3 in bolniki s sladkorno boleznijo
V sklopu raziskave ASCEND (A study of cardiovascular events in diabetes) so preverjali, ali je nadomeščanje omega-3-maščobnih kislin učinkovito in varno pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 brez že znane srčno-žilne bolezni, torej v okviru primarne preventive.
Agonist GLP-1 in glukagona za zmanjšanje telesne teže pri SB2
Zmanjšanje telesne teže za 5 % in njeno nadaljnje vzdrževanje izboljšata urejenost glikemije in omejita srčno-žilne dejavnike tveganja. Zavedanje o pomembnosti nadzora nad težo za izboljšanje izidov zdravljenja pri debelih ali prekomerno prehranjenih bolnikih s sladkorno boleznijo (SB) tipa 2 narašča.
Ali liraglutid poveča možnosti za zanositev v postopkih IVF?
Liraglutid je v primerjavi z metforminom v pilotni študiji slovenskih strokovnjakov povečal možnosti za zanositev žensk s sindromom PCO, vključenih v postopek umetne oploditve (IVF), sta pojasnila prof. dr. Andrej Janež, dr. med., in dr. Mojca Jenstrle Sever, dr. med.