Sladkorna bolezen v Sloveniji: podatki za leto 2024
Po zadnjih ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2024 v Sloveniji 153.700 oseb z znano sladkorno boleznijo, kar je 4540 več kot leto prej. Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je prejemalo nekaj več kot 130.000 oseb.
Obvladovanje kronične bolečine pri sladkorni bolezni
Za učinkovito obvladovanje kronične bolečine je ključen individualiziran in multidisciplinaren pristop. Kako pristopiti k obvladovanju nevropatske, nociceptivne in nociplastične bolečine? Informacije je v preglednici zbrala Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper.
Neinzulinski antihiperglikemiki in nosečnost
Na EASD so predstavili večjo retrospektivno analizo, v kateri so spremljali, kakšni so bili izidi malformacij pri novorojenčkih, katerih matere so se zdravile z agonisti receptorjev GLP-1. Ugotovitve predstavlja dr. Jana Makuc, dr. med., spec. interne medicine iz Bolnišnice Topolšica in ZD Ravne na Koroškem.
Astma in KOPB ob sladkorni bolezni
Kakšna je pojavnost astme ali KOPB ob sladkorni bolezni? Ali kombinacija pljučne in sladkorne bolezni kako vpliva na prilagajanje zdravljenja? Kateri so ključni elementi obravnave bolnikov? Kakšen vpliv ima zdravljenje z metforminom in agonisti receptorjev GLP-1 na pljučne bolnike? Odgovarja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Prva EASD priporočila za obvladovanje stresa, povezanega s SB
Na kongresu Evropskega združenja za preprečevanje sladkorne bolezni (EASD) so predstavili osnutek priporočil za obravnavo negativnega stresa, povezanega s sladkorno boleznijo (SB). Pri pripravi priporočil je sodelovala dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka (IPPA). Kakšno prelomnico predstavljajo priporočila in kakšne implikacije imajo za klinično prakso?
Odmevi s kongresa EASD
Izsledki, ki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu EASD, so izjemnega pomena za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Nekaj glavnih poudarkov povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med.. spec. interne medicine s KO za endokrinologije, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Laboratorijske in slikovne preiskave pri sladkorni bolezni
Preiskave pri sladkorni bolezni izvajamo za diagnosticiranje, spremljanje poteka bolezni in učinkovitosti zdravljenja, ocenjevanje ogroženosti in presejanje zapletov. V praksi je smiselno izvajati preiskave, ki vplivajo na klinično odločanje, poudarja izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Prodor sodobnih tehnologij v obravnavo sladkorne bolezni
V zadnjih letih smo priča izjemnemu razvoju tehnologije, ki vse bolj postaja nepogrešljiv del celostne obravnave oseb s sladkorno boleznijo, poudarja asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Tehnologija ima vlogo ne le pri optimizaciji glikemične urejenosti, temveč tudi pri obvladovanju akutnih in kroničnih zapletov ter spremljanju pridruženih bolezni.
Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in rak
Nefarmakološki ukrepi in sodobna antidiabetična zdravila, kot so metformin, zaviralci SGLT2 ter agonisti receptorjev GLP-1, imajo pomemben potencial za zmanjšanje tveganja za nastanek raka pri osebah s sladkorno boleznijo. Kaj je o tem znano do sedaj, je na 3. kongresu Sladko na kratko predstavila Mojca Mir, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper.
Družinski zdravnik v obravnavi nenalezljivih kroničnih bolezni
Delo družinskega zdravnika postaja vse bolj kompleksno, vse več odločitev je v rokah družinskih zdravnikov, za kar potrebujemo več časa, poudarja Ksenija Ljubojevič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine. Kateri so še drugi izzivi v obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo, debelostjo in srčno-žilnimi boleznimi? Kje so priložnosti za izboljšavo? Predstavljamo sporočila iz prakse – za prakso.