CGM vs. samokontrola glukoze v krvi pri osebah s SB2
Korist neprekinjenega spremljanja glukoze (CGM) pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki se zdravijo z bazalnim inzulinom in sodobnimi terapijami, ostaja nejasna. Namen študije FreeDM2, ki je bila nedavno objavljena v Lancet Diabetes & Endocrinology, je bil oceniti učinkovitost CGM v realnem času pri odraslih s SB2.
Pomen preverjanja redne terapije ob vsakem stiku z bolnikom
Polifarmacija, slaba adherenca in slab nadzor nad spremembami terapije so med ključnimi razlogi za preprečljive zaplete, hospitalizacije in neučinkovito zdravljenje kroničnih bolnikov. Redno preverjanje zdravil ob vsakem stiku z bolnikom zato ni več le priporočilo, temveč pomemben del varne in kakovostne zdravstvene obravnave, poudarja Andrej Lazar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj. Kako lahko sistematičen pregled terapije izboljša adherenco, zniža tveganje za interakcije in omogoči pravočasno odpredpisovanje zdravil?
Ali konzervansi zvišujejo srčno-žilno tveganje?
Ali bi morali med prehranske dejavnike srčno-žilnega tveganja vključiti tudi konzervanse? Prospektivna kohortna raziskava, objavljena v reviji European Heart Journal, je pri več kot 112.000 odraslih pokazala povezavo med večjim vnosom nekaterih pogosto uporabljenih konzervansov in večjo pojavnostjo hipertenzije ter srčno-žilnih bolezni.
Sladkorna bolezen pri starejših: zdravljenje po meri krhkosti bolnika
Kako varno obvladovati sladkorno bolezen pri starejših? Katere skrite nevarnosti prinaša neprepoznana hipoglikemija? Kako lahko obravnavo starejših s sladkorno boleznijo olajšata pristopa 4M in 4S? Kako prilagoditi cilje glede na stopnjo krhkosti in katera zdravila izbrati glede na fenotip bolnika? Strokovne usmeritve je na simpoziju Geriatrija predstavil izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Bolniki potrebujejo odnos, v katerem so slišani in razumljeni
Petnajsto srečanje DiaMind (Diabetes & Mind) je odprlo poglobljeno razpravo o pogosto spregledanem, a klinično izjemno pomembnem vidiku sladkorne bolezni – negativnem stresu, povezanem s sladkorno boleznijo. Dogodek, ki ga je organiziralo Društvo za znanost in izobraževanje DRZNI skupaj z gostiteljico dr. Karin Kanc in dr. Miho Kosom, je združil vodilne mednarodne strokovnjake, ki so sodelovali tudi pri pripravi prvih smernic EASD na tem področju.
Kaj je odmevalo na ATTD 2026?
Osrednje sporočilo kongresa o naprednih tehnologijah in zdravljenju sladkorne bolezni (Advanced Technologies & Treatments for Diabetes – ATTD) je bilo, da bo prihodnost obravnave sladkorne bolezni temeljila na vpeljavi naprednih tehnologij, umetne inteligence in zgodnjega odkrivanja bolezni v klinično prakso. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Napovedni dejavniki za napredovanje prediabetesa v SB2
Pri katerih bolnikih s prediabetesom se bo najverjetneje razvila sladkorna bolezen tipa 2 (SB2)? Velika ameriška raziskava, objavljena v reviji Diabetes, Obesity and Metabolism, ki je zajela skoraj 100.000 odraslih, prinaša jasnejši odgovor. Podatki iz klinične prakse razkrivajo ključne napovedne dejavnike – od starosti do pridruženih bolezni – in ponujajo vpogled, kje so priložnosti za pravočasno ukrepanje.
Stebri zdravljenja KLB in SB2 na primarni ravni
KLB je pogost zaplet pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki pomembno povišuje tveganje za srčno-žilne bolezni, napredovanje v končno ledvično odpoved ter prezgodnjo smrtnost. Novi pristopi poudarjajo zgodnje večstebrno zdravljenje, usmerjeno v znižanje tako ledvičnega kot srčno-žilnega tveganja. Pregled postavlja v ospredje štiri terapevtske stebre, ki jih je pri bolnikih s KLB in SB2 priporočljivo uvajati
zgodaj in kombinirano.
KLB in SB – kako pristopiti k obravnavi v ADM?
Sladkorna bolezen (SB) in KLB sta med najpogostejšimi kroničnimi obolenji, s katerimi se srečujemo v ambulanti družinske medicine (ADM). Njuna sočasna prisotnost pomembno poviša tveganje za srčno-žilne zaplete, napredovanje ledvične okvare in umrljivost, zato zahteva celostno, kontinuirano in individualno prilagojeno obravnavo bolnikov. Piše Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 ter napredovanje krhkosti
SB tipa 2 ni le motnja presnove glukoze, temveč tihi pospeševalec staranja. S kroničnim vnetjem, oksidativnim stresom in celično izčrpanostjo tlakuje pot v krhkost – sindrom, ki starejše naredi ranljive že ob najmanjšem stresu. Ali lahko sodobna antidiabetična zdravila upočasnijo ta proces? Nedavno objavljena analiza prinaša nova spoznanja. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Idrija.