HbA1c pri KLB: omejitve interpretacije in klinične posledice
Zlasti pri KLB stopnje 4–5 postaja interpretacija HbA1c manj zanesljiva. Zaradi anemije, skrajšane življenjske dobe eritrocitov ter zdravljenja z eritropoezo spodbujajočimi zdravili je HbA1c lahko lažno nizek in zato podcenjuje dejansko glikemično izpostavljenost. Kaj to pomeni za klinično prakso?
Uvedba CGM v primarni zdravstveni oskrbi
Uvedba neprekinjenega spremljanja glukoze (CGM) v ambulantah primarnega zdravstva pomembno izboljša vrednosti glikiranega hemoglobina (HbA1c) in zmanjša uporabo zdravstvenih storitev za akutne primere v primerjavi z bolniki, pri katerih CGM ni bil uveden, kaže ameriška raziskava pri odraslih s sladkorno boleznijo, zdravljenih z inzulinom.
Prilagajanje zdravljenja sladkorne bolezni pri starejših
Pri starejših bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 zdravljenje glikemije pogosto ni prilagojeno njihovemu zdravstvenemu stanju in doseženim vrednostim HbA1c. To ugotavlja nova raziskava, objavljena v JAMA Internal Medicine, ki je analizirala podatke skoraj 90.000 bolnikov, starih 65 let ali več. Kaj je pokazala analiza?
Ohranjanje zdravja ledvic pri sladkorni bolezni
Rem Marič, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ivančna Gorica, v videu osveži priporočila za presejanje kronične ledvične bolezni (KLB) pri osebah s sladkorno boleznijo ter jih predstavi na primerih iz klinične prakse. Ob tem poudarja pomen odkrivanja albuminurije za zgodnje prepoznavanje KLB in ohranjanje ledvičnega zdravja.
Na kaj ne smemo pozabiti pri predpisovanju zdravil?
Na 51. strokovnem srečanju timov je izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm., svetnik, ki dela v Psihiatrični bolnišnici Ormož in na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, nanizal najpomembnejše točke za varno, učinkovito in smiselno predpisovanje zdravil.
Glavna sporočila kongresa Ameriškega diabetološkega združenja
Obravnava oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 prehaja v novo obdobje, v kardiometabolni model zdravljenja, v katerem so poleg dobre urejenosti glikemije v ospredju tudi zniževanje tveganja za srčno-žilne dogodke, zaščita ledvic, zdravljenje debelosti in izboljšanje kakovosti življenja. Katrere so ključne novosti smernic ADA/EASD, predstavljene na kongresu ADA? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
CGM vs. samokontrola glukoze v krvi pri osebah s SB2
Korist neprekinjenega spremljanja glukoze (CGM) pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki se zdravijo z bazalnim inzulinom in sodobnimi terapijami, ostaja nejasna. Namen študije FreeDM2, ki je bila nedavno objavljena v Lancet Diabetes & Endocrinology, je bil oceniti učinkovitost CGM v realnem času pri odraslih s SB2.
Pomen preverjanja redne terapije ob vsakem stiku z bolnikom
Polifarmacija, slaba adherenca in slab nadzor nad spremembami terapije so med ključnimi razlogi za preprečljive zaplete, hospitalizacije in neučinkovito zdravljenje kroničnih bolnikov. Redno preverjanje zdravil ob vsakem stiku z bolnikom zato ni več le priporočilo, temveč pomemben del varne in kakovostne zdravstvene obravnave, poudarja Andrej Lazar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj. Kako lahko sistematičen pregled terapije izboljša adherenco, zniža tveganje za interakcije in omogoči pravočasno odpredpisovanje zdravil?
Ali konzervansi zvišujejo srčno-žilno tveganje?
Ali bi morali med prehranske dejavnike srčno-žilnega tveganja vključiti tudi konzervanse? Prospektivna kohortna raziskava, objavljena v reviji European Heart Journal, je pri več kot 112.000 odraslih pokazala povezavo med večjim vnosom nekaterih pogosto uporabljenih konzervansov in večjo pojavnostjo hipertenzije ter srčno-žilnih bolezni.
Sladkorna bolezen pri starejših: zdravljenje po meri krhkosti bolnika
Kako varno obvladovati sladkorno bolezen pri starejših? Katere skrite nevarnosti prinaša neprepoznana hipoglikemija? Kako lahko obravnavo starejših s sladkorno boleznijo olajšata pristopa 4M in 4S? Kako prilagoditi cilje glede na stopnjo krhkosti in katera zdravila izbrati glede na fenotip bolnika? Strokovne usmeritve je na simpoziju Geriatrija predstavil izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.