Breme neustrezne prehrane pri novonastali sladkorni bolezni tipa 2
Čeprav ni dvoma, da je prehrana pomemben dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 (SBT2), absolutno in relativno breme prekomernega vnosa škodljivih ali nezadostnega vnosa zaščitnih živil v globalni pojavnosti SBT2 še vedno ni jasno. To vprašanje so raziskovali v študiji, nedavno objavljeni v reviji Nature Medicine.
Reverzija prediabetesa v normoglikemijo in tveganje za smrt
V raziskavi, objavljeni v publikaciji JAMA, so iskali povezavo med spremembo prediabetesa v normoglikemjo, perzistentni prediabetes ter sladkorno bolezen tipa 2 in tveganjem za umrljivost ter proučevali vlogo življenjskega sloga pri osebah, ki so v treh letih dosegle normoglikemijo.
Tri neločljivo povezane pandemije sodobnega časa
Sladkorna bolezen, bolezen ledvic in srčno popuščanje pogosto soobstajajo in se medsebojno poslabšujejo. Asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, je predstavila, kako voditi bolnike in ukrepati ob zvišanju kreatinina ali poslabšanju ledvične funkcije.
Motnje hranjenja in prehranjevanja pri sladkorni bolezni tipa 1
Motnje hranjenja in motnje prehranjevanja so pri osebah s sladkorno boleznijo pogostejše, kot mislimo, in predstavljajo širok spekter izzivov, s katerimi se te osebe srečujejo. Ključne vidike predstavlja dr. Karin Kanc, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka (IPPA) iz ordinacije jazindiabetes in soorganizatorka prihajajočega dogodka DiaMind.
Kako prilagoditi zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 pri starostnikih?
Kako glede na najnovejše smernice zastaviti cilje antihiperglikemičnega zdravljenja pri starostnikih s sladkorno boleznijo? Na katere dejavnike moramo biti pri obravnavi starejših oseb še posebej pozorni? Katera so najprimernejša antihiperglikemična zdravila? Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Idrija.
Smernice za obravnavo SBT2 v praksi družinskega zdravnika
Kako v praksi slediti slovenskim smernicam za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 (SBT2)? V e-izobraževanju, ki ga je pripravila Tjaša Schwarzbartl, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD dr. Julija Polca Kamnik, boste poznavanje smernic utrdili skozi osem izbranih primerov bolnikov, ki vključujejo dileme, s katerimi se pogosto srečujejo družinski zdravniki.
Kdaj in kako napotiti osebe s sladkorno boleznijo k diabetologu?
O napotitvi oseb s sladkorno boleznijo k diabetologu se odločamo glede na vrsto sladkorne bolezni, način zdravljenja sladkorne bolezni in glede na glikemične parametre oziroma klinično sliko. Kdaj k diabetologu napotiti osebo s sladkorno boleznijo tipa 2, katere informacije vključiti na napotnico in kakšna naj bo stopnja nujnosti obravnave?
Kakšno je globalno breme SB tipa 2 pri adolescentih in mlajših odraslih?
Sladkorno bolezen tipa 2 (SB2) tradicionalno štejemo za metabolično motnjo srednje in starejše dobe ter naj bi jo pri adolescentih in mlajših odraslih srečevali redkeje. Breme te bolezni pri adolescentih in mlajših odraslih so ocenjevali v sistematični analizi, objavljeni v reviji BMJ. V njej so ocenjevali pojavnost, smrtnost in število invalidnosti prilagojenih let življenja.
Kdaj, zakaj in kako predpisati samokontrolo?
Obetajo se spremembe v razširitvi možnosti predpisa samokontrole pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana razloži, kakšna je smiselna in kakovostna samokontrola ter kako jo strukturirati.