Kako smo osvojili nov pristop do starih bolezni?
Na spletni okrogli mizi so sodelujoči prim. Jurij Fürst, dr. med., spec. interne medicine, vodja oddelka za zdravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urška Kšela, dr. med., spec. interne medicine, predstojnica Oddelka za diabetes UKC Maribor ter Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz ZP Ruše ZD dr. Adolfa Drolca Maribor razpravljali, kako so v zadnjem desetletju nove terapije za uravnavanje glikemije spremenile pristop do obravnave sladkorne bolezni tipa 2 ter do njenih zapletov na tarčnih organih, kot so srce, ožilje in ledvice
Kaj lahko stori družinski zdravnik za polimorbidne bolnike?
»Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo imajo številne pridružene bolezni, zato je njihovo zdravljenje kompleksno. Številni se ne znajdejo, ko s pregledov ali celo iz bolnišnice pridejo z dodatnimi, novimi zdravili, in teh včasih res ni malo,« opozarja prim. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., v. svet., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega zavoda Zdravje.
Arterijska hipertenzija pri bolnikih s sladkorno boleznijo
V preglednici, ki je nastala v sodelovanju z dr. Andrejem Erhartičem, dr. med., spec. interne medicine, s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana smo zbrali ključne informacije o značilnostih arterijske hipertenzije in obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Kakšne so ciljne vrednosti in kako pristopiti k zdravljenju?
Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Kakšna je zdravstvena pismenost kroničnih bolnikov v primerjavi z bolniki, ki nimajo kronične bolezni in na katerih področjih imajo največ izzivov, je ugotavljala prva nacionalna raziskava o zdravstveni pismenosti, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Rezultate raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
Depresija vzrok za sladkorno bolezen tipa 2?
V raziskavi, objavljeni v publikaciji Diabetes Care, so proučevali vzročno povezavo med depresijo in sladkorno boleznijo tipa 2. Je vzrok za nastanek sladkorne bolezni depresija ali obratno? Predstavljamo zanimive ugotovitve, ki ponujajo nov vpogled v zapleteno razmerje.
Ključne novosti v obravnavi
Kakšne so spremembe v presejanju za sladkorno bolezen in zgodnji uvedbi kombiniranega zdravljenja v posodobljenih standardih oskrbe Ameriškega diabetološkega druženja (ADA)? Kako usmerjajo priporočila k deintenzifikaciji zdravljenja in obravnavi pridruženih bolezni? Priporočila povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Ne spuščajmo možnosti, ki jih imamo družinski zdravniki
Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvene postaje Ruše je v svoji ambulanti pod drobnogled vzela osebe z neurejeno sladkorno boleznijo tipa 2 in njihovo dotedanje zdravljenje. Kakšne podatke in možnosti za izboljšavo obravnave je ponazorila analiza? Kako lahko prave odločitve olajša določanje vrednosti razmerja UACR in raba sheme KDIGO pri tistih s kronično ledvično boleznijo?
Sladkorna bolezen in zdravje na daljavo
Ob dnevu sladkorne bolezni je potekala nacionalna konferenca NIJZ in Ministrstva za zdravje, ki je bila namenjena prikazu obstoječih in načrtovanih novih rešitev zdravja na daljavo. Kako bodo te spreminjale obravnavo bolnikov in kaj prinašajo načrti za klinično prakso, odgovarja dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine z NIJZ.
Kako napotovati v diabetološko ambulanto?
Posamezne diagnoze oziroma razmejitve med njimi glede na stopnjo nujnosti napotitve je v diabetologiji težko natančno opredeliti. Katere so najpogostejše diagnoze in ustrezne stopnje nujnosti za obravnavo v diabetološki ambulanti? Kaj naj piše na napotnici? Zbrali smo ključne usmeritve, ki jih je doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine predstavila na Tavčarjevih dnevih.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami kongresa EASD so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.