Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Kakšna je zdravstvena pismenost kroničnih bolnikov v primerjavi z bolniki, ki nimajo kronične bolezni in na katerih področjih imajo največ izzivov, je ugotavljala prva nacionalna raziskava o zdravstveni pismenosti, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Rezultate raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
Depresija vzrok za sladkorno bolezen tipa 2?
V raziskavi, objavljeni v publikaciji Diabetes Care, so proučevali vzročno povezavo med depresijo in sladkorno boleznijo tipa 2. Je vzrok za nastanek sladkorne bolezni depresija ali obratno? Predstavljamo zanimive ugotovitve, ki ponujajo nov vpogled v zapleteno razmerje.
Ključne novosti v obravnavi
Kakšne so spremembe v presejanju za sladkorno bolezen in zgodnji uvedbi kombiniranega zdravljenja v posodobljenih standardih oskrbe Ameriškega diabetološkega druženja (ADA)? Kako usmerjajo priporočila k deintenzifikaciji zdravljenja in obravnavi pridruženih bolezni? Priporočila povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Ne spuščajmo možnosti, ki jih imamo družinski zdravniki
Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvene postaje Ruše je v svoji ambulanti pod drobnogled vzela osebe z neurejeno sladkorno boleznijo tipa 2 in njihovo dotedanje zdravljenje. Kakšne podatke in možnosti za izboljšavo obravnave je ponazorila analiza? Kako lahko prave odločitve olajša določanje vrednosti razmerja UACR in raba sheme KDIGO pri tistih s kronično ledvično boleznijo?
Sladkorna bolezen in zdravje na daljavo
Ob dnevu sladkorne bolezni je potekala nacionalna konferenca NIJZ in Ministrstva za zdravje, ki je bila namenjena prikazu obstoječih in načrtovanih novih rešitev zdravja na daljavo. Kako bodo te spreminjale obravnavo bolnikov in kaj prinašajo načrti za klinično prakso, odgovarja dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine z NIJZ.
Kako napotovati v diabetološko ambulanto?
Posamezne diagnoze oziroma razmejitve med njimi glede na stopnjo nujnosti napotitve je v diabetologiji težko natančno opredeliti. Katere so najpogostejše diagnoze in ustrezne stopnje nujnosti za obravnavo v diabetološki ambulanti? Kaj naj piše na napotnici? Zbrali smo ključne usmeritve, ki jih je doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine predstavila na Tavčarjevih dnevih.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami kongresa EASD so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kako lahko pozdravimo sladkorno bolezen?
Pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 narašča kljub naprednim možnostim zdravljenja, zato so nujni ukrepi, ki bi ta trend upočasnili. Kdaj govorimo o remisiji sladkorne bolezni tipa 2? Kako jo je mogoče doseči? Kako pogosti naj bodo kontrolni pregledi ob remisiji? Odgovore je strnila doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine na dogodku Sladko na kratko.
Za koliko skrajša življenjsko dobo sladkorna bolezen?
Vsako desetletje zgodnejše diagnoze sladkorne bolezni je povezano s krajšo pričakovano življenjsko dobo. Kako se ta skrajšuje v posameznem starostnem obdobju diagnoze v EU in ZDA glede na podatke za več kot milijon in pol proučevanih oseb? Rezultate opazovalne raziskave so objavili v reviji Lancet Diabetes & Endocrinology.
Breme SB in projekcija prevalence
Kakšno je globalno, regionalno in nacionalno breme sladkorne bolezni v letih 1990 in 2021 ter kakšna je projekcija prevalence do leta 2050? Predstavljamo sistematično analizo študije Global Burden of Disease 2021, objavljene v reviji Lancet. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Litija.