ADA 2023: ključne novosti v obravnavi
Decembra 2022 je Ameriško diabetološko združenje izdalo nove standarde oskrbe za leto 2023, ki vsebujejo letno posodobitev priporočil o optimalnem izvajanju zdravstvene oskrbe oseb s sladkorno boleznijo. Katere so ključne spremembe? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kako izbira izraza vpliva na obravnavo?
Bolnik s sladkorno boleznijo ali oseba s sladkorno boleznijo? Izraz, ki v ospredje postavlja bolezen in posameznika z njo označuje, ali izraz, ki na osrednje mesto postavi posameznika, hkrati pa morda odvzame težo bolezni? Svoj pogled na komunikacijsko dilemo je predstavila dr. Heather L. Rogers z Regionalnega inštituta za javno zdravje v Španiji.
Moč družinske medicine v odkrivanju sladkorne bolezni
Doc. dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetologijo in presnovne bolezni UKC Ljubljana in NIJZ, predstavlja ključne ukrepe za zgodnje diagnosticiranje sladkorne bolezni tipa 2. Kakšne značilnosti imajo osebe z neodkrito boleznijo? Kdaj presejati sistematično, kdaj oportunistično? Kako za postavitev diagnoze uporabiti določanje HbA1c?
Kdaj, zakaj in kako do remisije sladkorne bolezni tipa 2
Inštitut za fiziologijo na Univerzi v Mariboru skupaj z mednarodnimi strokovnjaki, vključno z raziskovalno skupino s Karolinskega inštituta, razvija nov mišji model sladkorne bolezni tipa 2, na katerem raziskujejo mehanizme, ki povzročijo trajno remisijo sladkorne bolezni. Kdaj, zakaj in kako doseči remisijo, odgovarja predstojnik inštituta izr. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med.
Nastop menopavze ob zgodnji diagnozi sladkorne bolezni tipa 1 in 2
Kako je starost ob diagnozi sladkorne bolezni tipa 1 in 2 povezana s starostjo ob začetku menopavze, so ugotavljali v nedavno predstavljeni kanadski raziskavi. Povzemamo njihove ugotovitve, ki dopolnjujejo vse močnejše dokaze o bremenu sladkorne bolezni za človeško telo in reproduktivni sistem
Nova prihodnost za presejanje diabetičnega stopala
Skupina na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana je prva na svetu razvila napovedni model, s katerim bi lahko optimizirali presejanje diabetičnega stopala. Vodja projekta mag. Iztok Štotl, dr. med., spec. interne medicine je predstavil, kako bi lahko s pomočjo tega modela ocenili individualno tveganje za zaplete diabetičnega stopala in prilagodili pogostost presejanja.
Koruza, kokoš ali jajce?
Na EASD je bilo predstavljenih več zanimivih raziskav o vplivu prehrane na pojavnost, obolevnost in umrljivost zaradi sladkorne bolezni (SB). Uživanje katerih živil prinaša povečano tveganje za pojav SB2? Kateri prehranski vzorci povečajo umrljivost oseb s SB? Vsebino je pripravila Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Novi konsenz ADA/EASD za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2
Področje zdravljenja sladkorne bolezni v zadnjih letih s prihodom novih razredov zdravil doživlja razcvet. Zato se tudi priporočila za zdravljenje zadnja leta prilagajajo novim podatkom o obvladovanju tveganj za kronične zaplete bolezni. Kaj je odmevalo na septembrskem kongresu Evropskega združenja za proučevanje diabetesa (EASD)? Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine je predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi?