Prilagajanje zdravljenja z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 pred posegi
Ob operativnih posegih je pri sodobni neinzulinski antihiperglikemični terapiji potrebna previdnost, bolnika moramo ustrezno pripraviti in informirati, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med, spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Za koliko časa prekiniti terapijo? Kdaj poseg odložimo?
Kdaj je potrebna previdnost?
Kakšna je vloga kliničnega farmacevta pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2? Kdaj je potrebna previdnost in prilagoditev sodobne antidiabetične terapije? Pogled farmacevta predstavlja Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., vodja lekarne SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Zaradi luknje v nogi ne umreš, ali pač?
Kakšna je povezava med diabetičnim stopalom in pridruženimi boleznimi, je na strokovnem srečanju Diabetična noga od A do Ž razložila izr. prof. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kateri bolniki so še bolj ogroženi za amputacijo in imajo večje tveganje za umrljivost?
Posebnosti obravnave starostnika s sladkorno boleznijo
Kakšne so posebnosti obravnave starostnikov s sladkorno boleznijo? Kako pristopiti k celoviti geriatrični oceni v praksi? O izzivih obravnave je spregovoril Gregor Veninšek, dr. med., spec. interne medicine, vodja Centra za geriatrično medicino Bolnišnice dr. Petra Držaja UKC Ljubljana.
Kam in kako napotiti bolnika z diabetičnim stopalom?
Kako v ambulanti družinske medicine bolnika z diabetičnim stopalom napotiti k specialistu, da bo njegova pot do optimalnega zdravljenja najkrajša? O tem je na strokovnem srečanju Diabetična noga od A do Ž spregovoril doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Stopnje sindroma KRM in temeljni ukrepi
Kardiovaskularni-renalni-metabolični (KRM) sindrom je sistemska motnja, ki jo je mogoče pripisati povezavam med debelostjo, sladkorno boleznijo, kronično ledvično boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi. Kako pristopiti k obravnavi? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Pregledali bi lahko še več bolnikov
S pravočasnim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem lahko nastanek slepote zaradi diabetične retinopatije zmanjšamo za več kot 90 %. O trenutnih uspehih in izzivih presejanja ter zdravljenja diabetične retinopatije piše asist. Peter Ferme, dr. med., spec. oftalmologije z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.
Misel na sladkorno bolezen tipa 1 je misel na večnost
Trinajsti DiaMind (Diabetes&Mind) je bil posvečen transformaciji deklic v odraslost in vsem psihološkim ter etičnim izzivom, ki jih prinaša ta proces v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 1. Mednarodni predavatelji so osvetlili ozadje življenja s sladkorno boleznijo in prispevali nov vpogled v doživljanje oseb, ki vstopajo v diabetološko ambulanto.
Več kot polovica neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen je povezana z zapleti
Znani so prvi celostni in poglobljeni podatki o sredstvih iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je Slovenija za zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov namenila v obdobju med letoma 2019 in 2022. Kaj so ugotovili v raziskavi?