Tekoče kalorije
Kakšno tveganje pomeni uživanje sladkih pijač za razvoj sladkorne bolezni tipa 2? Kako zdrav nadomestek so pijače z malo ali nič kalorijami? Je zasvojenost s sladkorjem samo mit? Raziskave, ki prinašajo nove informacije o teh vprašanjih, predstavlja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine z UKC Ljubljana.
Za dobro bolnika
Valerija Šaško, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pojasnjuje, kako oceniti srčno-žilno ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo. Ponuja tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako bolniku to ogroženost razložiti na njemu razumljiv način in kdaj uporabiti e-posvet s specialistom sekundarne ravni.
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Specialisti pediatrije Darja Šmigoc Schweiger, dr. med., prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., in doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali ocenili prevalenco dejavnikov tveganja pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
ADA in ESC priporočata podobno, kaj pa naše smernice?
Podoben pristop zadnjih smernic ESC in ADA k obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je pomemben, saj tako izginja dilema, kaj naj bo zdravilo prvega izbora, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine. Kako po novih mednarodnih priporočilih obravnavati bolnike?
Ogroženost s SŽ-boleznimi pri navidezno zdravih osebah
Kako naj poteka presejanje na videz zdravih oseb za ocenjevanje ogroženosti s srčno-žilnimi boleznimi? Novosti v pristopu obravnave po novih smernicah ESC je predstavila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tesnoba in kardiometabolično tveganje
Tesnoba je povezana s povečanim tveganjem za začetek kardiometabolične bolezni, mehanizmi za njen nastanek pa ostajajo nejasni. Kaj so ugotovili v raziskavi, v kateri so 40 let proučevali kardiometabolično tveganje pri odraslih moških? Bi bilo smiselno zgodnejše ocenjevanje dejavnikov tveganja?
»Družinski zdravniki dihamo na škrge«
»V tem trenutku se večinoma ukvarjamo le z administrativnim delom v povezavi s covidom, obremenjeni smo z odgovarjanjem na vprašanja po e-pošti in telefonu, obravnavamo lahko le nujne primere,« opozarja Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz ZD Celje. Na dolgi rok to za osebe z (ne)diagnosticirano sladkorno boleznijo ne pomeni nič dobrega.
V središču obravnave naj bo posameznik in ne sladkorna bolezen
Ameriško diabetološko združenje je januarja letos izdalo letno posodobitev priporočil za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo. Ključne novosti predstavlja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Ko odpovedo (ne)farmakološki ukrepi
V Sloveniji imamo dobre multidisciplinarne time za obravnavo bolnikov z debelostjo in/ali sladkorno boleznijo, ki so primerni kandidati za metabolično oziroma bariatrično operacijo. Kdaj in pri katerih bolnikih lahko opravimo poseg? Kako potekata predoperativna priprava in spremljanje po posegu? Piše doc. dr. Jasna Klen, dr. med.
Sladkorna bolezen in epidemija covida-19
Kako je potekalo vodenje sladkorne bolezni med epidemijo in kateri so ključni izzivi pri obravnavi oseb z že znano ali na novo odkrito sladkorno boleznijo ob covidu-19, je razložil diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med. Znani pa so tudi podatki o umrljivosti zaradi covida-19, ki jih je predstavil epidemiolog prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., z NIJZ.
Nacionalna raziskava: Odkrijmo sladkorno
Znani so rezultati prve nacionalne raziskave v slovenskem prostoru, ki je odkrivala delež oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 in njihove značilnosti. Rezultate je na nacionalni konferenci o sladkorni bolezni predstavil soavtor raziskave Aleš Korošec z NIJZ. Pri katerih osebah je presejanje za sladkorno bolezen še posebej smiselno?
Kako lahko zaščitimo srčno-žilni sistem in ledvice?
Kljub optimalnemu nadzoru dejavnikov tveganja pri osebah s sladkorno boleznijo ostaja večje tveganje za srčno-žilne dogodke in odpoved ledvic, zato je ključna neposredna zaščita teh sistemov, poudarja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana. Tu imajo posebno mesto zaviralci SGLT2, ki so se izkazali zaščitni tudi na proces ateroskleroze.
Nova možnost zdravljenja hipoglikemij
V multicentrični, randomizirani, s placebom nadzorovani, dvojno slepi klinični raziskavi faze III so mednarodni raziskovalci pod vodstvom slovenskega pediatra diabetologa, prof. dr. Tadeja Battelina, dr. med., preučevali učinkovitost dasiglukagona kot rešilnega zdravljenja ob hudi hipoglikemiji pri otrocih in mladostnikih.
Kdaj uvesti preventivne ukrepe za preprečevanje srčno-žilnih zapletov?
Kakšna je srčno-žilna ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo, zakaj je pomembno preventivne ukrepe uvesti že zgodaj in kako pomemben je večdisciplinarni pristop zdravnikov pri obravnavi bolnikov, je razložil strokovni direktor Interne Klinike UKC Ljubljana prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., spec. interne medicine in kardiologije ter vaskularne medicine.
Prelomno leto za zdravljenje srčnega popuščanja
To leto končno prinaša pospešek sicer zelo počasnemu izboljševanju preživetja bolnikov s srčnim popuščanjem. Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca KO za kardiologijo UKC Ljubljana je strnil glavne novosti in odprta vprašanja letošnjih ameriških in evropskih kardioloških smernic.
Kje so še izzivi pri zdravljenju oseb s sladkorno boleznijo?
Še tako dobro znanje o zdravljenju sladkorne bolezni in njegovo osveževanje z novimi spoznanji in najnovejšimi smernicami nam ne koristi, če ni dobrega sodelovanja z osebo s sladkorno boleznijo, poudarja specialistka družinske medicine Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz Zdravstvenega doma Celje. Kje vidi izzive in priložnosti pri zdravljenju v ambulanti družinske medicine?
Novosti pri zdravljenju debelosti
Debelost je še vedno redko diagnosticirana bolezen in še redkeje zdravljena, opozarja diabetolog in endokrinolog dr. Mitja Krajnc, dr. med., spec. interne medicine, iz UKC Maribor, kar je škoda, saj zgodnje zdravljenje zmanjša pojav številnih kroničnih bolezni ali zapletov. Bolniki bodo imeli odslej na voljo tudi novo terapijo.
Je kaj novega o zaviralcih SGLT2?
Zaviralci SGLT2 zadnja leta razburjajo diabetološko, kardiološko in nefrološko strokovno javnost in tudi na Schrottovih dnevih so bila ponovno v ospredju dognanja o njihovih koristih. Mehanizem delovanja in nasvete pri uvajanju v klinični praksi je predstavila Maja Navodnik Preložnik, dr. med., spec. interne medicine, iz Splošne bolnišnice Celje.
ADA po ADA 2021: kaj je odmevalo?
Predstavljamo raziskave, v katerih so proučevali nove terapevtske možnosti, med drugim tudi eno izmed učinkovitejših sredstev za zmanjševanje telesne teže in uravnavanje glikemije med neinzulinskimi terapijami. Na kongresu so predstavili tudi osnutek prvih smernic za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 pri odraslih, ki jih pripravljajo skupaj z EASD.