Se obeta nov terapevtski razred za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2?
Mehanizem inzulinske rezistence ostaja neciljana tarča danes razpoložljivih zdravil proti sladkorni bolezni tipa 2. Članek, objavljen v reviji Diabetes, poroča o razvoju zdravila, imenovanega PATAS, s tarčnim delovanjem na adipocite. Smo na pragu razvoja novega zdravila za obvladovanje inzulinske rezistence?
Z umetno inteligenco do remisije sladkorne bolezni tipa 2?
Na nedavnem 82. srečanju ADA so predstavili tudi podatke o vplivu umetne inteligence na remisijo sladkorne bolezni tipa 2. Večina proučevanih oseb je s pomočjo tehnologije, ki je proučevanim osebam omogočila personalizirana navodila za zdrav življenjski slog, dosegla remisijo bolezni.
Posebnosti obravnave bolnikov z mediokalcinozo arterij
Katere so posebnosti pri obravnavi bolnikov z mediokalcinozo arterij, kako postaviti diagnozo in zakaj je njeno prepoznavanje pomembno, razlaga dr. Jovana Nikolajević, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Nova poglavja in sprememba v diagnosticiranju
Kako po novem diagnosticirati sladkorno bolezen tipa 2? Kdaj in zakaj presejati za nealkoholno zamaščenost jeter? Kdaj in zakaj opraviti dodatne diagnostične preiskave? Kaj je novega v obravnavi diabetične noge? Poglavja so predstavili tudi Nadan Gregorič, dr. med., Špela Volčanšek, dr. med., doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., in Vilma Urbančič, dr. med.
Kako predpisovati antihiperglikemična zdravila?
Katere so ključne novosti v Slovenskih smernicah za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2? Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., je predstavil glavne spremembe v predpisovanju antihiperglikemičnih zdravil, urednica smernic, prof. dr. Draženka Pongrac Barlovičeva, dr. med., pa je razložila, kako zdraviti dislpidemijo, hipertenzijo in srčno popuščanje.
Nova prelomnica v zdravljenju srčnega popuščanja
Podatki zadnjih raziskav kažejo, da lahko z zaviralci SGLT2 spremenimo potek srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata. Nova dognanja predstavlja prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Motnje hranjenja in sladkorna bolezen tipa 2
Hrana je pomembna tema pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Ena največjih težav, povezana s to kronično boleznijo, je tudi preobremenjenost s hrano. Tako pri njih niso redke različne oblike motenj prehranjevanja in motenj hranjenja, so opozorili na 11. srečanju DiaMind. Kako jih prepoznati?
Tekoče kalorije
Kakšno tveganje pomeni uživanje sladkih pijač za razvoj sladkorne bolezni tipa 2? Kako zdrav nadomestek so pijače z malo ali nič kalorijami? Je zasvojenost s sladkorjem samo mit? Raziskave, ki prinašajo nove informacije o teh vprašanjih, predstavlja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine z UKC Ljubljana.
Za dobro bolnika
Valerija Šaško, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pojasnjuje, kako oceniti srčno-žilno ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo. Ponuja tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako bolniku to ogroženost razložiti na njemu razumljiv način in kdaj uporabiti e-posvet s specialistom sekundarne ravni.
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Specialisti pediatrije Darja Šmigoc Schweiger, dr. med., prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., in doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali ocenili prevalenco dejavnikov tveganja pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
ADA in ESC priporočata podobno, kaj pa naše smernice?
Podoben pristop zadnjih smernic ESC in ADA k obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je pomemben, saj tako izginja dilema, kaj naj bo zdravilo prvega izbora, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine. Kako po novih mednarodnih priporočilih obravnavati bolnike?
Ogroženost s SŽ-boleznimi pri navidezno zdravih osebah
Kako naj poteka presejanje na videz zdravih oseb za ocenjevanje ogroženosti s srčno-žilnimi boleznimi? Novosti v pristopu obravnave po novih smernicah ESC je predstavila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tesnoba in kardiometabolično tveganje
Tesnoba je povezana s povečanim tveganjem za začetek kardiometabolične bolezni, mehanizmi za njen nastanek pa ostajajo nejasni. Kaj so ugotovili v raziskavi, v kateri so 40 let proučevali kardiometabolično tveganje pri odraslih moških? Bi bilo smiselno zgodnejše ocenjevanje dejavnikov tveganja?
»Družinski zdravniki dihamo na škrge«
»V tem trenutku se večinoma ukvarjamo le z administrativnim delom v povezavi s covidom, obremenjeni smo z odgovarjanjem na vprašanja po e-pošti in telefonu, obravnavamo lahko le nujne primere,« opozarja Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz ZD Celje. Na dolgi rok to za osebe z (ne)diagnosticirano sladkorno boleznijo ne pomeni nič dobrega.
V središču obravnave naj bo posameznik in ne sladkorna bolezen
Ameriško diabetološko združenje je januarja letos izdalo letno posodobitev priporočil za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo. Ključne novosti predstavlja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Ko odpovedo (ne)farmakološki ukrepi
V Sloveniji imamo dobre multidisciplinarne time za obravnavo bolnikov z debelostjo in/ali sladkorno boleznijo, ki so primerni kandidati za metabolično oziroma bariatrično operacijo. Kdaj in pri katerih bolnikih lahko opravimo poseg? Kako potekata predoperativna priprava in spremljanje po posegu? Piše doc. dr. Jasna Klen, dr. med.
Sladkorna bolezen in epidemija covida-19
Kako je potekalo vodenje sladkorne bolezni med epidemijo in kateri so ključni izzivi pri obravnavi oseb z že znano ali na novo odkrito sladkorno boleznijo ob covidu-19, je razložil diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med. Znani pa so tudi podatki o umrljivosti zaradi covida-19, ki jih je predstavil epidemiolog prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., z NIJZ.
Nacionalna raziskava: Odkrijmo sladkorno
Znani so rezultati prve nacionalne raziskave v slovenskem prostoru, ki je odkrivala delež oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 in njihove značilnosti. Rezultate je na nacionalni konferenci o sladkorni bolezni predstavil soavtor raziskave Aleš Korošec z NIJZ. Pri katerih osebah je presejanje za sladkorno bolezen še posebej smiselno?
Kako lahko zaščitimo srčno-žilni sistem in ledvice?
Kljub optimalnemu nadzoru dejavnikov tveganja pri osebah s sladkorno boleznijo ostaja večje tveganje za srčno-žilne dogodke in odpoved ledvic, zato je ključna neposredna zaščita teh sistemov, poudarja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana. Tu imajo posebno mesto zaviralci SGLT2, ki so se izkazali zaščitni tudi na proces ateroskleroze.