Dolgotrajno zdravljenje z betablokatorji po srčnem infarktu
Mnogi bolniki po srčnem infarktu prejemajo betablokatorje dosmrtno, saj optimalno trajanje takšnega zdravljenja ni znano. Rezultati raziskave, v kateri so želeli ugotoviti, ali je omenjeno zdravljenje varno skrajšati, so bili nedavno objavljeni v reviji NEJM.
Cunami SLGT2i in GLP-1 RA – pogled diabetologa
Ali ob uvedbi zdravljenja z zaviralci SGLT2 (SGLT2i) in agonisti receptorjev GLP-1 (GLP-1 RA) pomislimo na vse, kar je treba upoštevati? Dr. Aleš Skvarča, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, je na dogodku MONS'25 opozoril na nekaj pomembnih vidikov, ki jih ne smemo spregledati, ko predpisujemo to terapijo.
Globalni trendi razširjenosti in zdravljenja sladkorne bolezni
V raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so avtorji ocenili razširjenost sladkorne bolezni in delež zdravljenih oseb s sladkorno boleznijo v različnih delih sveta. Ti podatki so pomembni za oceno zdravja populacije in učinkovitosti zdravstvenega sistema.
Primarna in sekundarna preventiva SŽ-bolezni pri mladem bolniku
Pri osebah s sladkorno boleznijo je treba iskati srčno-žilne bolezni in po navodilih smernic tudi obratno, je na minulem dogodku MONS'25 povedal asist. Daniel Košuta, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Rdeča nit njegovega predavanja je bila optimalna primarna in sekundarna preventiva srčno-žilnih (SŽ) bolezni pri mladem bolniku.
Žila si zapomni, da je bila izpostavljena visoki glikemiji
Izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, je na dogodku MONS’25 v ospredje postavila breme srčno-žilnih zapletov sladkorne bolezni, opozorila na spregledano hiperglikemijo in predstavila ključne ukrepe pri obravnavi srčno-žilnih bolezni ob sladkorni bolezni.
Z zdravjem povezana kakovost življenja pri starejših osebah s SB2
Slovenski raziskovalci so proučevali, kateri dejavniki vplivajo na z zdravjem povezano kakovost življenja pri starejših osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2). Pomembna neodvisna dejavnika sta indeks telesne mase in samoocena sladkorne bolezni. Kako lahko njihove ugotovitve izboljšajo obravnavo bolnikov?
Kakšne spremembe prinašajo najnovejša priporočila ADA?
Predstavljamo nekaj ključnih novosti najnovejših priporočil Ameriškega diabetološkega združenja. Posodobitve so nastale na podlagi najnovejših podatkov iz kliničnih raziskav o sladkorni bolezni (SB), da bodo v pomoč pri optimizaciji posamezniku prilagojene obravnave oseb s SB. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
»Nadgrajujemo programe za osebe s sladkorno boleznijo«
Na nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni so osvetlili tri pilotne projekte v okviru evropskega projekta JACARDI ter napredek v slovenski praksi znotraj evropskega projekta CARE4DIABETES, katerih namen je uresničevanje Državnega programa obvladovanja sladkorne bolezni 2020–2030. Katere so ključne strategije za prihodnost?
Vpliv nadomeščanja železa na telesno zmogljivost pri HFpEF
Mednarodna aziskava FAIR-HFpEF, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, interne medicine in klinične farmakologije iz SB Murska Sobota in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kaže, da je intravensko nadomeščanje železa pri bolnikih s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), koristno.
Metformin in neželeni učinki na prebavilih
Metformin je zaradi velike učinkovitosti pri zniževanju HbA1c, minimalnega tveganja za hipoglikemijo, dobrega varnostnega profila in nizkih stroškov še vedno zdravilo prvega izbora pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri uživanju metformina se v približno 20 % pojavijo neželeni učinki na prebavilih. Kako jih lahko obvladamo?
So kardiometabolne pridružene bolezni manifestacija AD?
Klinično sliko atopijskega dermatitisa (AD) spremlja vrsta pridruženih bolezni, podatki o kardiometabolnih pridruženih boleznih pa so trenutno še nedosledni. V debati na kongresu EADV smo slišali dva vidika – dr. Carmen Maria Salavastru, dr. med., je zagovarjala pozitivno povezavo kardiometabolnih pridruženih bolezni kot manifestacije AD, medtem ko je prof. dr. Andreas Wollenberg, dr. med., menil, da te pridružene bolezni kažejo le povezavo z AD in niso manifestacija bolezni.
Tveganje za demenco po uvedbi zaviralcev SGLT2 in DPP-4
V reviji BMJ so raziskovalci ugotavljali, kakšno je tveganje za demenco po uvedbi zaviralcev SGLT2 v primerjavi z zaviralci DPP-4 pri odraslih osebah, starih med 40 in 69 let, s sladkorno boleznijo tipa 2. Ugotovitve povzema Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Idrija.
Erektilna disfunkcija kot prvi simptom
Vodja oddelka za urologijo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica Andrej Gerljevič, dr. med., spec. urologije, je na dogodku Sladko na kratko predstavil povezavo med sladkorno boleznijo in erektilno disfunkcijo ter bolezni, ki jih signalizira erektilna disfunkcija. Kakšne so možnosti zdravljenja te motnje, ki je za večino moških neizogibna?
Debelost pri srčnem popuščanju skozi oči kardiologa
Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter klinične farmakologije, s SB Murska Sobota, po kongresu ESC komentira, kako pristopiti k obravnavi osebe s srčnim popuščanjem in debelostjo v luči že znanega in dokazov v pričakovanju.
Zanimivosti z letošnjega kongresa EASD
Kaj je odmevalo na letošnjem kongresu EASD, na katerem so predstavili pomembne novosti s področja diabetologije pa tudi debelosti? Kako bodo nova dognanja spreminjala klinično prakso? Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Najbolj vroče teme na kongresu ESC 2024
Osrednja tema kongresa ESC je bila personalizacija srčno-žilne oskrbe. Poudarili so, da mora oskrba vključevati napoved tveganja za zaplete, preventivne ukrepe ter ciljno usmerjene strategije medikamentozne in nemedikamentozne obravnave. Piše izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
ADA 2024: Novi premiki v zdravljenju sladkorne bolezni
Izsledki, predstavljeni na letošnjem srečanju ADA, so zelo obetavni in bodo v prihodnosti najverjetneje izboljšali urejenost glikemije pri sladkorni bolezni, ob tem pa bodo poleg dolgoročne dobre ureditve glikemije omogočili tudi zaščito tarčnih organov ter razbremenitev oseb s sladkorno boleznijo pri vodenju in spremljanju bolezni. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.
40 % bolnikov s sladkorno boleznijo ima presnovni sindrom
Kako pristopiti k obravnavi presnovnega sindroma in zakaj? Kakšna je povezava s sladkorno boleznijo tipa 2? Kateri so druge pridružene bolezni in zapleti? Kakšne intervencije so na voljo? Piše asist. dr. Nika A. Kravos, dr. med., spec. interne medicine z Oddelka za endokrinologijo in presnovne bolezni UKC Maribor.
Dolgoročna korist zgodnjega intenzivnega zdravljenja SB2
Intenzivno uravnavanje krvnega sladkorja čimprej po odkritju sladkorne bolezni tipa 2 (SB2) pomembno zniža tveganje za zaplete te bolezni za skoraj vse življenje, je pokazalo nadaljnje dolgoročno spremljanje bolnikov iz raziskave UK Prospective Diabetes Study (UKPDS). Kaj so bile glavne ugotovitve raziskave?
Prilagajanje zdravljenja z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 pred posegi
Ob operativnih posegih je pri sodobni neinzulinski antihiperglikemični terapiji potrebna previdnost, bolnika moramo ustrezno pripraviti in informirati, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med, spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Za koliko časa prekiniti terapijo? Kdaj poseg odložimo?