Tesnoba in kardiometabolično tveganje
Tesnoba je povezana s povečanim tveganjem za začetek kardiometabolične bolezni, mehanizmi za njen nastanek pa ostajajo nejasni. Kaj so ugotovili v raziskavi, v kateri so 40 let proučevali kardiometabolično tveganje pri odraslih moških? Bi bilo smiselno zgodnejše ocenjevanje dejavnikov tveganja?
»Družinski zdravniki dihamo na škrge«
»V tem trenutku se večinoma ukvarjamo le z administrativnim delom v povezavi s covidom, obremenjeni smo z odgovarjanjem na vprašanja po e-pošti in telefonu, obravnavamo lahko le nujne primere,« opozarja Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz ZD Celje. Na dolgi rok to za osebe z (ne)diagnosticirano sladkorno boleznijo ne pomeni nič dobrega.
V središču obravnave naj bo posameznik in ne sladkorna bolezen
Ameriško diabetološko združenje je januarja letos izdalo letno posodobitev priporočil za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo. Ključne novosti predstavlja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Ko odpovedo (ne)farmakološki ukrepi
V Sloveniji imamo dobre multidisciplinarne time za obravnavo bolnikov z debelostjo in/ali sladkorno boleznijo, ki so primerni kandidati za metabolično oziroma bariatrično operacijo. Kdaj in pri katerih bolnikih lahko opravimo poseg? Kako potekata predoperativna priprava in spremljanje po posegu? Piše doc. dr. Jasna Klen, dr. med.
Sladkorna bolezen in epidemija covida-19
Kako je potekalo vodenje sladkorne bolezni med epidemijo in kateri so ključni izzivi pri obravnavi oseb z že znano ali na novo odkrito sladkorno boleznijo ob covidu-19, je razložil diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med. Znani pa so tudi podatki o umrljivosti zaradi covida-19, ki jih je predstavil epidemiolog prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., z NIJZ.
Nacionalna raziskava: Odkrijmo sladkorno
Znani so rezultati prve nacionalne raziskave v slovenskem prostoru, ki je odkrivala delež oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 in njihove značilnosti. Rezultate je na nacionalni konferenci o sladkorni bolezni predstavil soavtor raziskave Aleš Korošec z NIJZ. Pri katerih osebah je presejanje za sladkorno bolezen še posebej smiselno?
Kako lahko zaščitimo srčno-žilni sistem in ledvice?
Kljub optimalnemu nadzoru dejavnikov tveganja pri osebah s sladkorno boleznijo ostaja večje tveganje za srčno-žilne dogodke in odpoved ledvic, zato je ključna neposredna zaščita teh sistemov, poudarja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana. Tu imajo posebno mesto zaviralci SGLT2, ki so se izkazali zaščitni tudi na proces ateroskleroze.
Nova možnost zdravljenja hipoglikemij
V multicentrični, randomizirani, s placebom nadzorovani, dvojno slepi klinični raziskavi faze III so mednarodni raziskovalci pod vodstvom slovenskega pediatra diabetologa, prof. dr. Tadeja Battelina, dr. med., preučevali učinkovitost dasiglukagona kot rešilnega zdravljenja ob hudi hipoglikemiji pri otrocih in mladostnikih.
Kdaj uvesti preventivne ukrepe za preprečevanje srčno-žilnih zapletov?
Kakšna je srčno-žilna ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo, zakaj je pomembno preventivne ukrepe uvesti že zgodaj in kako pomemben je večdisciplinarni pristop zdravnikov pri obravnavi bolnikov, je razložil strokovni direktor Interne Klinike UKC Ljubljana prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., spec. interne medicine in kardiologije ter vaskularne medicine.
Prelomno leto za zdravljenje srčnega popuščanja
To leto končno prinaša pospešek sicer zelo počasnemu izboljševanju preživetja bolnikov s srčnim popuščanjem. Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca KO za kardiologijo UKC Ljubljana je strnil glavne novosti in odprta vprašanja letošnjih ameriških in evropskih kardioloških smernic.
Kje so še izzivi pri zdravljenju oseb s sladkorno boleznijo?
Še tako dobro znanje o zdravljenju sladkorne bolezni in njegovo osveževanje z novimi spoznanji in najnovejšimi smernicami nam ne koristi, če ni dobrega sodelovanja z osebo s sladkorno boleznijo, poudarja specialistka družinske medicine Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz Zdravstvenega doma Celje. Kje vidi izzive in priložnosti pri zdravljenju v ambulanti družinske medicine?
Novosti pri zdravljenju debelosti
Debelost je še vedno redko diagnosticirana bolezen in še redkeje zdravljena, opozarja diabetolog in endokrinolog dr. Mitja Krajnc, dr. med., spec. interne medicine, iz UKC Maribor, kar je škoda, saj zgodnje zdravljenje zmanjša pojav številnih kroničnih bolezni ali zapletov. Bolniki bodo imeli odslej na voljo tudi novo terapijo.
Je kaj novega o zaviralcih SGLT2?
Zaviralci SGLT2 zadnja leta razburjajo diabetološko, kardiološko in nefrološko strokovno javnost in tudi na Schrottovih dnevih so bila ponovno v ospredju dognanja o njihovih koristih. Mehanizem delovanja in nasvete pri uvajanju v klinični praksi je predstavila Maja Navodnik Preložnik, dr. med., spec. interne medicine, iz Splošne bolnišnice Celje.
ADA po ADA 2021: kaj je odmevalo?
Predstavljamo raziskave, v katerih so proučevali nove terapevtske možnosti, med drugim tudi eno izmed učinkovitejših sredstev za zmanjševanje telesne teže in uravnavanje glikemije med neinzulinskimi terapijami. Na kongresu so predstavili tudi osnutek prvih smernic za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 pri odraslih, ki jih pripravljajo skupaj z EASD.
Vpliv zdravljenja paradontalne bolezni na sladkorno bolezen
Raziskovalce (asist. dr. Nina Hropot Pleško, dr. dent. med., doc. dr. Eva Skalerič, dr. dent. med., prof. dr. Katja Seme, dr. med., prof. dr. Andrej Janež, dr. med., akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med.) je zanimalo, kako zdravljenje parodontalne bolezni z metodo popolne dezinfekcije ustne votline vpliva na parodontalne parametre, urejenost glikemije in subgingivalno mikrobno floro.
Je mogoče prelisičiti presnovne prilagoditve po hujšanju?
Zakaj je tako težko ohraniti telesno težo po hujšanju, odgovarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, sladkorno bolezen in presnovne bolezni UKC Ljubljana in razlaga, kako lahko pri tem izzivu pomaga farmakološko zdravljenje. Tu je v prihodnje pri nas pričakovati nekaj novosti.
Cilj: več kot nadzor glikemije
Med novejšimi zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni imajo pomembno mesto zaviralci SGLT2. Gre za učinkovita in varna zdravila, s katerimi izboljšamo tudi kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, kar ni tako nezanemarljivo, poudarja diabetologinja Ajda Urbas, dr. med., iz Bolnišnice Topolšica. Katere so njihovi dodatni ugodni učinki na zdravje?
Ali antihiperglikemiki vplivajo na umrljivost, povezano s covidom-19?
Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 covid-19 močno ogroža. Neodvisni dejavnik tveganja za umrljivost, povezan s covidom-19, je hiperglikemija. Različnim skupinam zdravil za zniževanje ravni glukoze v krvi v povezavi s covidom-19 pripisujejo koristen ali škodljiv učinek, do zdaj pa so to proučevali samo v manjših raziskavah z le nekaj učinkovinami. Kaj je odkrila angleška nacionalna raziskava?