Več kot polovica neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen je povezana z zapleti
Znani so prvi celostni in poglobljeni podatki o sredstvih iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je Slovenija za zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov namenila v obdobju med letoma 2019 in 2022. Kaj so ugotovili v raziskavi?
Majhen odmerek acetilsalicilne kisline za preprečevanje nastanka sladkorne bolezni?
Vnetje je povezano s patogenezo sladkorne bolezni. Zato so z dvojno slepo in s placebom kontrolirano raziskavo ASPREE raziskali naključni terapevtski učinek nizko odmerjene acetilsalicilne kisline na pojav sladkorne bolezni tipa 2 in koncentracijo glukoze na tešče med starejšimi odraslimi.

Pripravljen je novi algoritem za obravnavo KLB v ADM
Po podatkih raziskav je kronična ledvična bolezen (KLB) premalokrat odkrita, še posebno v zgodnejši fazi. Na ta izziv so združeno odgovorili spec. družinske medicine in nefrologije. Prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia, ki poučuje na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstavlja najnovejši algoritem za obravnavo KLB v ambulanti družinske medicine (ADM).
Kako smo osvojili nov pristop do starih bolezni?
Na spletni okrogli mizi so sodelujoči prim. Jurij Fürst, dr. med., spec. interne medicine, vodja oddelka za zdravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urška Kšela, dr. med., spec. interne medicine, predstojnica Oddelka za diabetes UKC Maribor ter Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz ZP Ruše ZD dr. Adolfa Drolca Maribor razpravljali, kako so v zadnjem desetletju nove terapije za uravnavanje glikemije spremenile pristop do obravnave sladkorne bolezni tipa 2 ter do njenih zapletov na tarčnih organih, kot so srce, ožilje in ledvice
Kaj lahko stori družinski zdravnik za polimorbidne bolnike?
»Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo imajo številne pridružene bolezni, zato je njihovo zdravljenje kompleksno. Številni se ne znajdejo, ko s pregledov ali celo iz bolnišnice pridejo z dodatnimi, novimi zdravili, in teh včasih res ni malo,« opozarja prim. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., v. svet., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega zavoda Zdravje.
Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Kakšna je zdravstvena pismenost kroničnih bolnikov v primerjavi z bolniki, ki nimajo kronične bolezni in na katerih področjih imajo največ izzivov, je ugotavljala prva nacionalna raziskava o zdravstveni pismenosti, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Rezultate raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
Depresija vzrok za sladkorno bolezen tipa 2?
V raziskavi, objavljeni v publikaciji Diabetes Care, so proučevali vzročno povezavo med depresijo in sladkorno boleznijo tipa 2. Je vzrok za nastanek sladkorne bolezni depresija ali obratno? Predstavljamo zanimive ugotovitve, ki ponujajo nov vpogled v zapleteno razmerje.
Ključne novosti v obravnavi
Kakšne so spremembe v presejanju za sladkorno bolezen in zgodnji uvedbi kombiniranega zdravljenja v posodobljenih standardih oskrbe Ameriškega diabetološkega druženja (ADA)? Kako usmerjajo priporočila k deintenzifikaciji zdravljenja in obravnavi pridruženih bolezni? Priporočila povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

Spremenljivi dejavniki tveganja in pojavnost srčno-žilnih dogodkov
Analiza, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je več kot polovico srčno-žilnih dogodkov in petino vseh smrti pri odraslih mogoče pripisati petim spremenljivim dejavnikom tveganja. Ti rezultati potrjujejo pomen preventivnega delovanja in obvladovanja dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami kongresa EASD so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Za koliko skrajša življenjsko dobo sladkorna bolezen?
Vsako desetletje zgodnejše diagnoze sladkorne bolezni je povezano s krajšo pričakovano življenjsko dobo. Kako se ta skrajšuje v posameznem starostnem obdobju diagnoze v EU in ZDA glede na podatke za več kot milijon in pol proučevanih oseb? Rezultate opazovalne raziskave so objavili v reviji Lancet Diabetes & Endocrinology.
Najbolj vroče teme kongresa ESC 2023
Kako bodo novosti letošnjega kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) dopolnile obravnavo bolnikov s kroničnim, akutnim in napredovalim srčnim popuščanjem? Kongres je spremljal izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Med odpadnimi zdravili?
Pomembno je povezovanje in kombiniranje novejših terapevtskih možnosti z dosedanjim naborom zdravil za zdravljenje hiperlipidemije, poudarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz kardiološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice. Pri tem stopi v bran statinom kot eni najbolj podcenjenih skupin zdravil, ki so neupravičeno na slabem glasu.
Breme SB in projekcija prevalence
Kakšno je globalno, regionalno in nacionalno breme sladkorne bolezni v letih 1990 in 2021 ter kakšna je projekcija prevalence do leta 2050? Predstavljamo sistematično analizo študije Global Burden of Disease 2021, objavljene v reviji Lancet. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Litija.
Do lažjih odločitev z oceno ogroženosti s srčno-žilnimi zapleti
Nova klasifikacija ogroženosti SCORE2-Diabetes z oceno tveganja olajša odločanje glede intenzivnosti zdravljenja in dodatnih posegov pri preprečevanju aterosklerotične srčno-žilne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Piše doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kaj je odmevalo na kongresu ADA?
Čaka osebe s sladkorno boleznijo bolj optimistična prihodnost? Predstavljamo najbolj zastopane teme letošnjega kongresa Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), ki izboljšujejo izhode bolnikov. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Napredne terapije naj ne bodo ekskluzivne
V zadnjem desetletju je precejšnje število poljudnoznanstvenih objav o neželenih učinkih statinov po opažanju Mateje Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Jesenice zelo negativno vplivalo na adherenco bolnikov. Sogovornica opozarja, da so neuravnotežene in neselektivne informacije škodo naredile tudi pri delu strokovne javnosti.
Vrednosti glikemije skozi več desetletij in tveganje za demenco pri starejših s SB2
Kakšni so optimalni glikemični cilji za zmanjšanje tveganja za demenco pri starejših ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2)? Odgovor so iskali v kohortni raziskavi, nedavno objavljeni v reviji JAMA Neurology.