Članki

CGM vs. samokontrola glukoze v krvi pri osebah s SB2

26. 5. 2026

Korist neprekinjenega spremljanja glukoze (CGM) pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki se zdravijo z bazalnim inzulinom in sodobnimi terapijami, ostaja nejasna. Namen študije FreeDM2, ki je bila nedavno objavljena v Lancet Diabetes & Endocrinology, je bil oceniti učinkovitost CGM v realnem času pri odraslih s SB2.

Pomen preverjanja redne terapije ob vsakem stiku z bolnikom

26. 5. 2026

Polifarmacija, slaba adherenca in slab nadzor nad spremembami terapije so med ključnimi razlogi za preprečljive zaplete, hospitalizacije in neučinkovito zdravljenje kroničnih bolnikov. Redno preverjanje zdravil ob vsakem stiku z bolnikom zato ni več le priporočilo, temveč pomemben del varne in kakovostne zdravstvene obravnave, poudarja Andrej Lazar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj. Kako lahko sistematičen pregled terapije izboljša adherenco, zniža tveganje za interakcije in omogoči pravočasno odpredpisovanje zdravil?

Ali konzervansi zvišujejo srčno-žilno tveganje?

26. 5. 2026

Ali bi morali med prehranske dejavnike srčno-žilnega tveganja vključiti tudi konzervanse? Prospektivna kohortna raziskava, objavljena v reviji European Heart Journal, je pri več kot 112.000 odraslih pokazala povezavo med večjim vnosom nekaterih pogosto uporabljenih konzervansov in večjo pojavnostjo hipertenzije ter srčno-žilnih bolezni.

Sladkorna bolezen pri starejših: zdravljenje po meri krhkosti bolnika

26. 5. 2026

Kako varno obvladovati sladkorno bolezen pri starejših? Katere skrite nevarnosti prinaša neprepoznana hipoglikemija? Kako lahko obravnavo starejših s sladkorno boleznijo olajšata pristopa 4M in 4S? Kako prilagoditi cilje glede na stopnjo krhkosti in katera zdravila izbrati glede na fenotip bolnika? Strokovne usmeritve je na simpoziju Geriatrija predstavil izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

Aldosteron kot dejavnik tveganja za ledvice in srce

21. 4. 2026

Aldosteron že dolgo ni več znan zgolj kot hormon za uravnavanje razmerja soli in vode. Sodobna spoznanja ga postavljajo v središče patofizioloških procesov, ki vodijo v srčno-žilne in ledvične okvare. Kako njegovo vlogo razumemo danes in kako lahko z novimi terapevtskimi pristopi vplivamo na izide bolnikov? O tem je na dogodku Srce in ledvice predaval prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. interne medicine in klinične farmakologije, predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.

NEGATIVNI STRES, POVEZAN S SLADKORNO BOLEZNIJO

Bolniki potrebujejo odnos, v katerem so slišani in razumljeni

21. 4. 2026

Petnajsto srečanje DiaMind (Diabetes & Mind) je odprlo poglobljeno razpravo o pogosto spregledanem, a klinično izjemno pomembnem vidiku sladkorne bolezni – negativnem stresu, povezanem s sladkorno boleznijo. Dogodek, ki ga je organiziralo Društvo za znanost in izobraževanje DRZNI skupaj z gostiteljico dr. Karin Kanc in dr. Miho Kosom, je združil vodilne mednarodne strokovnjake, ki so sodelovali tudi pri pripravi prvih smernic EASD na tem področju.

Kaj je odmevalo na ATTD 2026?

21. 4. 2026

Osrednje sporočilo kongresa o naprednih tehnologijah in zdravljenju sladkorne bolezni (Advanced Technologies & Treatments for Diabetes – ATTD) je bilo, da bo prihodnost obravnave sladkorne bolezni temeljila na vpeljavi naprednih tehnologij, umetne inteligence in zgodnjega odkrivanja bolezni v klinično prakso. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

Napovedni dejavniki za napredovanje prediabetesa v SB2

18. 4. 2026

Pri katerih bolnikih s prediabetesom se bo najverjetneje razvila sladkorna bolezen tipa 2 (SB2)? Velika ameriška raziskava, objavljena v reviji Diabetes, Obesity and Metabolism, ki je zajela skoraj 100.000 odraslih, prinaša jasnejši odgovor. Podatki iz klinične prakse razkrivajo ključne napovedne dejavnike – od starosti do pridruženih bolezni – in ponujajo vpogled, kje so priložnosti za pravočasno ukrepanje.

Sindrom pospešenega staranja

30. 3. 2026

Bolezni ledvic je smiselno razumeti kot obliko pospešenega staranja, kar je tudi eden najbolj dojemljivih načinov razlage patofiziologije in kliničnega pomena KLB bolnikom, je na dogodku Srce in ledvice poudaril doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.

Neželeni učinki statinov – kaj odkriva nova metaanaliza?

30. 3. 2026

V obsežni metaanalizi so sistematično ocenili neželene učinke statinov, naštete v povzetkih glavnih značilnosti zdravila (SmPC). Izhajali so iz dejstva, da SmPC zdravil s statini navajajo določene neželene izide kot možne učinke, povezane z zdravljenjem, pri čemer te navedbe temeljijo predvsem na nerandomiziranih in neslepih raziskavah, ki so lahko podvržene pristranskosti. Kakšne so njihove ugotovitve?

KLB in SB – kako pristopiti k obravnavi v ADM?

2. 3. 2026

Sladkorna bolezen (SB) in KLB sta med najpogostejšimi kroničnimi obolenji, s katerimi se srečujemo v ambulanti družinske medicine (ADM). Njuna sočasna prisotnost pomembno poviša tveganje za srčno-žilne zaplete, napredovanje ledvične okvare in umrljivost, zato zahteva celostno, kontinuirano in individualno prilagojeno obravnavo bolnikov. Piše Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.

Zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 ter napredovanje krhkosti

24. 2. 2026

SB tipa 2 ni le motnja presnove glukoze, temveč tihi pospeševalec staranja. S kroničnim vnetjem, oksidativnim stresom in celično izčrpanostjo tlakuje pot v krhkost – sindrom, ki starejše naredi ranljive že ob najmanjšem stresu. Ali lahko sodobna antidiabetična zdravila upočasnijo ta proces? Nedavno objavljena analiza prinaša nova spoznanja. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Idrija.

Najnovejša priporočila ADA

24. 2. 2026

Področje oskrbe oseb s sladkorno boleznijo (SB) se hitro spreminja, saj se nenehno pojavljajo izsledki novih raziskav, nove tehnologije in nove vrste zdravljenja, ki lahko izboljšajo urejenost glikemije, ščitijo pred pojavom kroničnih zapletov SB in ugodno vplivajo na kakovost življenja. Ključne novosti posodobljenih priporočil Ameriškega diabetološkega združenja (ADA) predstavlja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.

Srčno popuščanje ob kroničnem koronarnem sindromu

24. 2. 2026

Bolnikom s srčnim popuščanjem moramo poleg štiristebrnega zdravljenja ponuditi tudi ustrezno podporno in prognostično zdravljenje ter zdravljenje kronične ishemične bolezni srca, ki jo ima približno polovica bolnikov s srčnim popuščanjem, je v predavanju na dogodku MONS 2026 poudaril prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana. Kako lahko izboljšamo obravnavo bolnikov?

Metabolno zdravje slovenskih bolnikov s presajeno ledvico

12. 2. 2026

Sistematično spremljanje kardiometabolnih parametrov omogoča pravočasno prepoznavo bolnikov po presaditvi ledvice, ki bi imeli korist od prilagoditve zdravljenja, hkrati pa spodbuja uvajanje celostnih strategij za optimizacijo dolgoročne oskrbe. Kakšno je metabolno zdravje slovenskih bolnikov s presajeno ledvico, so v raziskavi ugotavljali doc. dr. Gregor Mlinšek, dr. med., Anja Ponikvar Ležaić, dr. med., prof. dr. Miha Arnol, dr. med., in mag. Petra Finderle.

Zdravljenje z zaviralci SGLT2 pri KLB glede na albuminurijo ali diagnozo SB

25. 11. 2025

Zdravljenje z zaviralci SGLT2 prinaša koristi pri upočasnjevanju napredovanja kronične ledvične bolezni (KLB) ne glede na status sladkorne bolezni (SB) tipa 2 in albuminurijo, je pokazala metaanaliza, nedavno objavljena v reviji JAMA, podatke pa so predstavili tudi na letnem srečanju Ameriškega združenja za nefrologijo.

Odmevi s kongresa EASD

25. 10. 2025

Izsledki, ki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu EASD, so izjemnega pomena za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Nekaj glavnih poudarkov povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med.. spec. interne medicine s KO za endokrinologije, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

Prodor sodobnih tehnologij v obravnavo sladkorne bolezni

24. 10. 2025

V zadnjih letih smo priča izjemnemu razvoju tehnologije, ki vse bolj postaja nepogrešljiv del celostne obravnave oseb s sladkorno boleznijo, poudarja asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Tehnologija ima vlogo ne le pri optimizaciji glikemične urejenosti, temveč tudi pri obvladovanju akutnih in kroničnih zapletov ter spremljanju pridruženih bolezni.

Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in rak

24. 10. 2025

Nefarmakološki ukrepi in sodobna antidiabetična zdravila, kot so metformin, zaviralci SGLT2 ter agonisti receptorjev GLP-1, imajo pomemben potencial za zmanjšanje tveganja za nastanek raka pri osebah s sladkorno boleznijo. Kaj je o tem znano do sedaj, je na 3. kongresu Sladko na kratko predstavila Mojca Mir, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper.

VELIKI 4 - BMJ

Intermitentno postenje ter vpliv na kardiometabolne dejavnike tveganja

15. 10. 2025

Debelost, hiperglikemija in arterijska hipertenzija so pomembnejši prevalentni kardiometabolni dejavniki tveganja. Njihovo obvladovanje bi lahko ublažilo breme, ki ga prinašajo sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.

1 2 3 4 5

Aktualni e-novičnik

Kaj mora vsak zdravnik vedeti o ApoB, Lp(a) in hipertrigliceridemiji?

Pomen preverjanja redne terapije ob vsakem stiku z bolnikom

Sladkorna bolezen pri starejših: zdravljenje po meri krhkosti bolnika

CGM vs. samokontrola glukoze v krvi pri osebah s SB2

Ali konzervansi zvišujejo srčno-žilno tveganje?

Top 5

Warning: Array to string conversion in /data/webroot9/wordpress/wp-content/plugins/advanced-custom-fields-pro/includes/acf-value-functions.php on line 124

Warning: Array to string conversion in /data/webroot9/wordpress/wp-content/plugins/advanced-custom-fields-pro/includes/acf-value-functions.php on line 150