Krvni sladkor v času epidemije in ob obolelosti za covidom-19
Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine razlaga, kaj se dogaja v času epidemije z bolniki in urejenostjo glikemije ter kako poskrbeti zanje med okužbo s SARS-CoV-2 zaradi preprečevanja iztirjanja krvnega sladkorja ter prilagoditve zdravljenja sladkorne bolezni.
ADA 2021: Kaj prinašajo nove smernice?
Ameriško diabetološko združenje (ADA) prek rigoroznega postopka sintetizira najnovejše rezultate najodmevnejših raziskav s predhodnim znanjem in kliničnimi izkušnjami. Katere so najnovejše spremembe pri obravnavi bolnikov pri nefarmakološkem zdravljenju in individualizaciji terapije?
Zaviralec SGLT2-kanalčkov empagliflozin in aterosklerotični izidi
Sekundarna analiza raziskave EMPA-REG OUTCOME odkriva, kakšno vrednost ima empagliflozin pri zmanjšanju skupnega bremena izidov, povezanih z aterosklerozo, hospitalizacijami zaradi srčne odpovedi, smrtnostjo in hospitalizacijami zaradi vseh vzrokov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Smernice telesne dejavnosti pri sladkorni bolezni tipa 2
Kakšna navodila dati bolniku za telesno vadbo, da bi imela največje učinke za zdravje in obvladovanje bolezni? Kako bolnika spodbujati k postopnemu napredovanju? Sta visoko intenzivna ter dolgotrajna vadba dovoljeni? Kdaj je vadba kontraindicirana? Uporabna vsebina slovenskih priporočil na enem mestu.
Primerjava izidov COVID-19 pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2
Sladkorna bolezen je eden glavnih dejavnikov za večje tveganje za smrtnost ob obolelosti za COVID-19, poleg drugih kroničnih obolenj, kot so hipertenzija, bolezni srca in ledvic. Pa obstajajo razlike med sladkorno boleznijo tipa 1 in 2?
Presejanje diabetične retinopatije: (pre)velike razlike po regijah
Z zgodnjo zaznavo in hitrim ter učinkovitim zdravljenjem lahko napredovanje diabetične retinopatije preprečimo, zato v Sloveniji deluje presejalni program. Po štirih letih delovanja programa so po relativnem številu presejanih še vedno razlike med regijami, poudarja oftalmologinja prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.
Fajdigovi dnevi: v ospredju tudi srčno-žilna ogroženost sladkornih bolnikov
Z natančnejšim ocenjevanjem srčno-žilne ogroženosti prepoznamo tiste sladkorne bolnike, ki potrebujejo ustrezno diagnostiko, preventivno zdravljenje ali obvladovanje glikemije z zdravili, ki obenem zmanjšujejo tudi srčno-žilno tveganje, poudarja kardiolog izr. prof. dr. Borut Jug, dr. med.
Izzivi družinskih zdravnikov pri obravnavi bolnikov
Večji izziv kot nadzor nad urejenostjo glikemije ali spremenjene razmere v času COVID-19 je dostopnost kardiologov in nefrologov, za predpisovanje novejših zdravil pa si želijo posodobitve slovenskih smernic, pravi družinska zdravnica Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz ZD Celje.
Nov steber zdravljenja tudi pri srčnem popuščanju
Ne glede na napredek pri zdravljenju srčnega popuščanja prognoza bolnikov še zdaleč ni optimalna, zato potrebujemo nove terapevtske možnosti, kot so to zaviralci SGLT2, so se strinjali slovenski kardiologi na septembrskem simpoziju Inovacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja, kjer je bilo govora tudi o tem, kako jih uvrstiti v shemo zdravljenja.
Kako pogosto bolnikom s sladkorno boleznijo pregledujete noge?
Z dobrim nadzorom nad krvnim sladkorjem in drugimi dejavniki tveganja bi lahko preprečili do 60 % kroničnih zapletov sladkorne bolezni, poudarja asist. dr. Mojca Lunder, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, ki je na Schrottovih dnevih v ospredje postavila prav prepoznavanje mikro- in makrovaskularnih zapletov.