Motnje hranjenja in sladkorna bolezen tipa 2
Hrana je pomembna tema pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Ena največjih težav, povezana s to kronično boleznijo, je tudi preobremenjenost s hrano. Tako pri njih niso redke različne oblike motenj prehranjevanja in motenj hranjenja, so opozorili na 11. srečanju DiaMind. Kako jih prepoznati?
Tekoče kalorije
Kakšno tveganje pomeni uživanje sladkih pijač za razvoj sladkorne bolezni tipa 2? Kako zdrav nadomestek so pijače z malo ali nič kalorijami? Je zasvojenost s sladkorjem samo mit? Raziskave, ki prinašajo nove informacije o teh vprašanjih, predstavlja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine z UKC Ljubljana.
Za dobro bolnika
Valerija Šaško, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pojasnjuje, kako oceniti srčno-žilno ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo. Ponuja tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako bolniku to ogroženost razložiti na njemu razumljiv način in kdaj uporabiti e-posvet s specialistom sekundarne ravni.
Sladkorna bolezen in zdravljenje dislipidemije
Zdravljenje dislipidemije je pri osebah s sladkorno boleznijo eden ključnih elementov celostne obravnave. V infografiki predstavljamo cilje zdravljenja glede na srčno-žilno ogroženost in priporočeno terapijo. Kakšne pa so posebnosti diabetične dislipidemije?
Obravnava bolnikov po epidemiji covida-19
Bolezni ne čakajo in jemljejo svoj davek, ki se bo večal s časom, potrebnim, da se bomo situaciji po epidemiji prilagodili, poudarja predstojnik Oddelka za Kardiologijo SB Celje, dr. Dragan Kovačić, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine. Kako naj v prihodnje poteka obravnava bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi?
Obdobje epidemije in psihološke potrebe naših bolnikov
Kako naslavljati psihološke potrebe oseb s sladkorno boleznijo in kakšne nove izzive je pri tem prineslo obdobje epidemije, razloži dr. Karin Kanc, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka. Svetuje tudi, s katerimi strategijami jih najbolje motivirati za doseganje ciljev.
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Specialisti pediatrije Darja Šmigoc Schweiger, dr. med., prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., in doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali ocenili prevalenco dejavnikov tveganja pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
ADA in ESC priporočata podobno, kaj pa naše smernice?
Podoben pristop zadnjih smernic ESC in ADA k obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je pomemben, saj tako izginja dilema, kaj naj bo zdravilo prvega izbora, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine. Kako po novih mednarodnih priporočilih obravnavati bolnike?
Ogroženost s SŽ-boleznimi pri navidezno zdravih osebah
Kako naj poteka presejanje na videz zdravih oseb za ocenjevanje ogroženosti s srčno-žilnimi boleznimi? Novosti v pristopu obravnave po novih smernicah ESC je predstavila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tesnoba in kardiometabolično tveganje
Tesnoba je povezana s povečanim tveganjem za začetek kardiometabolične bolezni, mehanizmi za njen nastanek pa ostajajo nejasni. Kaj so ugotovili v raziskavi, v kateri so 40 let proučevali kardiometabolično tveganje pri odraslih moških? Bi bilo smiselno zgodnejše ocenjevanje dejavnikov tveganja?
Sodobno zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja
Kako zdraviti srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem? Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., in prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., s KO za kardiologijo, UKC Ljubljana, sta v preglednici pripravila sintezo priporočil Evropskega kardiološkega združenja in Ameriške zveze za kardiologijo.
»Družinski zdravniki dihamo na škrge«
»V tem trenutku se večinoma ukvarjamo le z administrativnim delom v povezavi s covidom, obremenjeni smo z odgovarjanjem na vprašanja po e-pošti in telefonu, obravnavamo lahko le nujne primere,« opozarja Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz ZD Celje. Na dolgi rok to za osebe z (ne)diagnosticirano sladkorno boleznijo ne pomeni nič dobrega.
Napake pri napotovanju k diabetologu
Kako optimizirati napotovanje oseb s sladkorno boleznijo k diabetologu? Kdaj je priporočljiv e-posvet? Pojasnjuje Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper. Razloži tudi, kako ukrepati ob povišanem krvnem sladkorju po jemanju kortikosteroidov oziroma ob covidu-19.
V središču obravnave naj bo posameznik in ne sladkorna bolezen
Ameriško diabetološko združenje je januarja letos izdalo letno posodobitev priporočil za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo. Ključne novosti predstavlja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.