Najbolj vroče teme na ESC 2022
Letos je bilo na kongresu Evropskega kardiološkega združenja v desetih »hot line« sklopih predstavljenih 36 študij, za katere pričakujemo, da bodo pomembno dopolnile področja srčno-žilne preventive, digitalnega zdravstva in umetne inteligence v medicini, srčnega popuščanja, antitrombotične terapije in interventne kardiologije ter covida-19. Piše doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine je predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi?
Se obeta nov terapevtski razred za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2?
Mehanizem inzulinske rezistence ostaja neciljana tarča danes razpoložljivih zdravil proti sladkorni bolezni tipa 2. Članek, objavljen v reviji Diabetes, poroča o razvoju zdravila, imenovanega PATAS, s tarčnim delovanjem na adipocite. Smo na pragu razvoja novega zdravila za obvladovanje inzulinske rezistence?
CGM vs. samokontrola glukoze v krvi pri osebah s SB2
Korist neprekinjenega spremljanja glukoze (CGM) pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki se zdravijo z bazalnim inzulinom in sodobnimi terapijami, ostaja nejasna. Namen študije FreeDM2, ki je bila nedavno objavljena v Lancet Diabetes & Endocrinology, je bil oceniti učinkovitost CGM v realnem času pri odraslih s SB2.
Pomen preverjanja redne terapije ob vsakem stiku z bolnikom
Polifarmacija, slaba adherenca in slab nadzor nad spremembami terapije so med ključnimi razlogi za preprečljive zaplete, hospitalizacije in neučinkovito zdravljenje kroničnih bolnikov. Redno preverjanje zdravil ob vsakem stiku z bolnikom zato ni več le priporočilo, temveč pomemben del varne in kakovostne zdravstvene obravnave, poudarja Andrej Lazar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj. Kako lahko sistematičen pregled terapije izboljša adherenco, zniža tveganje za interakcije in omogoči pravočasno odpredpisovanje zdravil?
Ali konzervansi zvišujejo srčno-žilno tveganje?
Ali bi morali med prehranske dejavnike srčno-žilnega tveganja vključiti tudi konzervanse? Prospektivna kohortna raziskava, objavljena v reviji European Heart Journal, je pri več kot 112.000 odraslih pokazala povezavo med večjim vnosom nekaterih pogosto uporabljenih konzervansov in večjo pojavnostjo hipertenzije ter srčno-žilnih bolezni.
Sladkorna bolezen pri starejših: zdravljenje po meri krhkosti bolnika
Kako varno obvladovati sladkorno bolezen pri starejših? Katere skrite nevarnosti prinaša neprepoznana hipoglikemija? Kako lahko obravnavo starejših s sladkorno boleznijo olajšata pristopa 4M in 4S? Kako prilagoditi cilje glede na stopnjo krhkosti in katera zdravila izbrati glede na fenotip bolnika? Strokovne usmeritve je na simpoziju Geriatrija predstavil izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kaj mora vsak zdravnik vedeti o ApoB, Lp(a) in hipertrigliceridemiji?
Kakšno vlogo pri preostalem srčno-žilnem tveganju igrajo hipertrigliceridemija, lipoprotein(a) (Lp(a) in aterogeni delci, ki jih odraža apolipoprotein B (ApoB)? Zakaj se ApoB prepoznava kot superiornejši in neodvisni napovednik tveganja v primerjavi z LDL-holesterolom? Komu, kdaj in kako pogosto določati Lp(a)? Na ta vprašanja odgovarja prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Najnovejša priporočila ADA
Področje oskrbe oseb s sladkorno boleznijo (SB) se hitro spreminja, saj se nenehno pojavljajo izsledki novih raziskav, nove tehnologije in nove vrste zdravljenja, ki lahko izboljšajo urejenost glikemije, ščitijo pred pojavom kroničnih zapletov SB in ugodno vplivajo na kakovost življenja. Ključne novosti posodobljenih priporočil Ameriškega diabetološkega združenja (ADA) predstavlja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.
Učinkovitost empagliflozina pri HFpEF glede na stanje krhkosti bolnikov
Krhkost je resno in pogosto pridruženo bolezensko stanje, povezano s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF). Vpliv krhkosti na klinične izide pri HFpEF lahko vodi tudi v drugačno izbiro zdravljenja. V analizi post hoc raziskave EMPEROR-Presereved so odgovorili, kakšen učinek ima zdravljenje z zaviralcem SGLT2 empagliflozinom.
Mišice so ključ do presnovnega zdravja
Mišice so veliko bolj pomembne za krepitev imunskega sistema, kot je veljalo še do nedavnega, brezštevilne popularne diete pa pogubna bližnjica do neučinkovite vadbe in nezadovoljnega posameznika. Le kombinacija ustrezne vadbe in pravilne prehrane je pot do optimalne mišične mase in zdravja, so bila sporočila simpozija Mišica 2.0.
Veseli smo lahko napredka zadnjega desetletja
Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja mešane dislipidemije in kaj pripomore k boljšemu sodelovanju bolnikov? Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice, predstavlja trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja.
Dolgotrajno zdravljenje z betablokatorji po srčnem infarktu
Mnogi bolniki po srčnem infarktu prejemajo betablokatorje dosmrtno, saj optimalno trajanje takšnega zdravljenja ni znano. Rezultati raziskave, v kateri so želeli ugotoviti, ali je omenjeno zdravljenje varno skrajšati, so bili nedavno objavljeni v reviji NEJM.
Metformin in neželeni učinki na prebavilih
Metformin je zaradi velike učinkovitosti pri zniževanju HbA1c, minimalnega tveganja za hipoglikemijo, dobrega varnostnega profila in nizkih stroškov še vedno zdravilo prvega izbora pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri uživanju metformina se v približno 20 % pojavijo neželeni učinki na prebavilih. Kako jih lahko obvladamo?
So kardiometabolne pridružene bolezni manifestacija AD?
Klinično sliko atopijskega dermatitisa (AD) spremlja vrsta pridruženih bolezni, podatki o kardiometabolnih pridruženih boleznih pa so trenutno še nedosledni. V debati na kongresu EADV smo slišali dva vidika – dr. Carmen Maria Salavastru, dr. med., je zagovarjala pozitivno povezavo kardiometabolnih pridruženih bolezni kot manifestacije AD, medtem ko je prof. dr. Andreas Wollenberg, dr. med., menil, da te pridružene bolezni kažejo le povezavo z AD in niso manifestacija bolezni.