Dr. Jelka Zaletel o odkrivanju sladkorne bolezni
Diabetologinja dr. Jelka Zaletel, dr. med., z UKC Ljubljana in NIJZ, deli rezultate multidisciplinarne raziskave Odkrijmo sladkorno, podlage za nove programe za zgodnje odkrivanje in preprečevanje te bolezni. Koliko je oseb z neodkrito sladkorno boleznijo tipa 2 in delež oseb, ki imajo mejno bazalno glikemijo oziroma moteno toleranco za krvni sladkor in katere vse značilnosti teh oseb bomo še izvedeli na podlagi raziskave, odgovarja v videu.
Je mogoče prelisičiti presnovne prilagoditve po hujšanju?
Zakaj je tako težko ohraniti telesno težo po hujšanju, odgovarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, sladkorno bolezen in presnovne bolezni UKC Ljubljana in razlaga, kako lahko pri tem izzivu pomaga farmakološko zdravljenje. Tu je v prihodnje pri nas pričakovati nekaj novosti.
Cilj: več kot nadzor glikemije
Med novejšimi zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni imajo pomembno mesto zaviralci SGLT2. Gre za učinkovita in varna zdravila, s katerimi izboljšamo tudi kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, kar ni tako nezanemarljivo, poudarja diabetologinja Ajda Urbas, dr. med., iz Bolnišnice Topolšica. Katere so njihovi dodatni ugodni učinki na zdravje?
Ali antihiperglikemiki vplivajo na umrljivost, povezano s covidom-19?
Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 covid-19 močno ogroža. Neodvisni dejavnik tveganja za umrljivost, povezan s covidom-19, je hiperglikemija. Različnim skupinam zdravil za zniževanje ravni glukoze v krvi v povezavi s covidom-19 pripisujejo koristen ali škodljiv učinek, do zdaj pa so to proučevali samo v manjših raziskavah z le nekaj učinkovinami. Kaj je odkrila angleška nacionalna raziskava?
Metabolni vidik nealkoholne zamaščenosti jeter
Zakaj je tako pomembna obravnava nealkoholne zamaščenosti jeter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, kakšne cilje slediti za regres bolezni in kateri so ključni (ne)farmakološki ukrepi pri tem, je razložila diabetologinja Špela Volčanšek, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana.
Najpomembnejše je preprečevanje hipoglikemij
Hipoglikemija ob zdravljenju z inzulinom je v realnem življenju veliko pogostejša, kot pričajo randomizirane raziskave, kamor so praviloma vključeni izbrani, bolj motivirani bolniki, poudarja diabetologinja doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.
Dr. Tina Sentočnik o celostni obravnavi debelosti
»Bolniki morajo imeti ITM vsaj < 30 kg/m2, tako bo obravnava zapletov debelosti, kot je sladkorna bolezen, bistveno učinkovitejša,« poudarja dr. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine, ki je razložila, kako poteka celostna večstopenjska obravnava bolnikov in zakaj je pomembno opredeliti tudi pravi vzrok za debelost.
Metformin in umrljivost ob sladkorni bolezni in covidu-19
Kar nekaj študij ugotavlja, da bi metformin lahko imel zaščitni učinek pri tej izjemno ranljivi populaciji ob okužbi s SARS-CoV-2. Kateri so potencialni protektivni mehanizmi tega široko dostopnega zdravila in kakšne so omejitve raziskav, ki te učinke ugotavljajo?
Nov ubijalec številka 1 pri osebah s sladkorno boleznijo
Znano je, da se umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni v razvitem svetu v zadnjih letih zmanjšuje. Ni pa jasno, kako so se spremenili vodilni vzroki umrljivosti pri osebah s sladkorno boleznijo, kjer so bile srčno-žilne bolezni tradicionalno primarni vzrok umrljivosti. Kaj je pokazala analiza, pred kratkim objavljena v reviji Lancet?
Kardiološki zapleti in covid-19
Kakšne zaplete je mogoče pričakovati pri bolnikih s sočasno srčno-žilno boleznijo (SŽB) in covidom-19, kaj je že znano o prizadetosti srca in ali je treba zdravljenje bolnikov s SŽB prilagajati, je na izobraževanju Zdravniške zbornice Slovenije razložil prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., spec. interne medicine in kardiologije ter vaskularne medicine.