Strokovne vsebine s področja
kardio-renalno-metabolnih bolezni

»Ne skrbite, le prvih petkrat se boste počutili perverzno«

Letošnji Diamind je odprl temo, o kateri običajno govorimo za zaprtimi vrati ali pa sploh ne – spolnost. Psihoterapevtka na področju spolnosti in odnosov Sally Openshaw iz Velike Britanije je ponudila nekaj rešitev za premagovanje glavnih ovir v pogovoru o spolnosti s sladkornim bolnikom.

Ali količina zaužite sladke hrane pri zdravih odraslih vpliva na pojav sladkorne bolezni?

Velikokrat se sprašujemo, kako preprečiti pojav sladkorne bolezni pri tistih z dejavniki tveganja. Logično se zdi, da imajo osebe, ki zaužijejo večje količine sladke hrane, večje tveganje za pojav sladkorne bolezni, toda ali to drži?

Melatonin kot zdravilo za uravnavanje glikemije?

Znižana raven nočnega melatonina je povezana s povečanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Melatonin velja za najpomembnejši hormon cirkadianih ritmov. Med drugim vpliva na sekretorno aktivnost pankreatičnih otočkov, glukozni metabolizem v jetrih in inzulinsko občutljivost.

Nihanje telesne teže poveča tveganje za SŽ-dogodke

V aprilski številki New England Journal of Medicine so objavili zanimivo analizo o nihanju telesne teže pri bolnikih z znano koronarno boleznijo ter vplivu cikličnega nihanja teže na srčno-žilne izide in umrljivost.

Ugodni učinki novega inzulina – hitrega asparta – pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1

V novi številki Diabetes Care so bili objavljeni rezultati "hitrega asparta« iz faze III kliničnega testiranja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa. Rezultati kažejo na boljšo postprandialno urejenost glikemije.

Sladkorna bolezen in spolnost

Je spolnost še vedno tabu?

Zdravila za zdravljenje hiperglikemije – bližnja prihodnosti in daljna obzorja

Konec februarja so v Parizu na kongresu Advanced Technologies for Diabetes Treatments v delu ATTD Yearbook predstavili novo terapijo sladkorne bolezni in terapijo v razvoju. Kaj se dogaja in kaj lahko še pričakujemo?

Zaviralci SGLT2 v primerjavi z drugimi antihiperglikemiki za pol zmanjšajo umrljivost

Na ACC je bila predstavljena raziskava iz vsakodnevne klinične prakse pri več kot 360 tisoč bolnikih, ki je pokazala, da je zdravljenje z zaviralci SGLT2 v primerjavi z drugimi antihiperglikemiki povezano z 39-% zmanjšanjem rel. tveganja za hospitalizacijo zaradi srčnega popuščanja.

Nosečnost in sladkorna bolezen

Na simpoziju o sladkorni bolezni v nosečnosti so okrepili poziv po univerzalnem presejanju vseh nosečnic za nosečnostno sladkorno bolezen, po možnosti v enem koraku s tolerančnim testom za glukozo (75 g OGTT), specifično v 24. do 28. tednu nosečnosti.

Vpliv diabetične senzorične polinevropatije na črevesje

V aprilski št. Diabetologie so raziskovalci z Univerze v Aalborgu objavili zanimivo raziskavo o vplivu diabetične senzorične polinevropatije na prebavni trakt in pojav simptomov prebavnega trakta. Bolniki s SB tipa 1 in periferno polinevropatijo imajo spremenjen črevesni pH.

Nove slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2

Letošnje smernice Ameriškega diabetološkega združenja

Ameriško diabetološko združenje (ADA) je edina svetovna diabetološka organizacija, ki vsako leto, in to 1. januarja, izda osvežene smernice za obravnavo sladkorne bolezni. Kaj novega prinašajo letošnje?

Kako dolgo živijo debeli bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2?

V zadnji številki revije Diabetologia je objavljen sistematičen pregled z metaanalizo prospektivnih raziskav, ki so proučevale povezavo med ITM sladkornih bolnikov in umrljivostjo. Gre za doslej največjo analizo s tega področja.

Kratka intervenca družinskih zdravnikov za zmanjšanje debelosti

Zdravniki v Združenem kraljestvu so izvedli raziskavo, kjer so poskušali preveriti, ali so lahko kratke in enostavne intervence, na primer 30-sekundni pogovor, izvedljive in učinkovite pri motiviranju bolnikov za vključitev v programe hujšanja.

Obremenitev s kislinami iz prehrane

Nedavno objavljena raziskava je skušala opredeliti tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 ob obremenitvi s kislinami, vnesenimi s hrano. Aminokisline, ki vsebujejo sulfat, kot sta na primer metionin in cistein, najdemo predvsem v beljakovinah živalskega izvora.