Hiperinzulinemija podvoji tveganje za smrt zaradi karcinoma
Hiperinzulinemija je največkrat posledica inzulinske rezistence. V znani ameriški raziskavi NHANES pa so si zastavili vprašanje, ali hiperinzulinemija sama po sebi, ob odsotnosti sladkorne bolezni in debelosti, poveča tveganje za karcinome.
Spletna igrica izboljša doseganje glikemičnih ciljev
V prestižni diabetološki reviji Diabetes Care so objavili izsledke zanimive ameriške randomizirane raziskave, kjer so preverjali, ali lahko s pomočjo tekmovalne spletne igrice, ki krepi samooskrbo, izboljšajo ravni glikiranega hemoglobina pri bolnikih s sladkorno boleznijo.
Antihiperglikemična terapija in moška plodnost
Pojav sladkorne bolezni se seli v vse zgodnejše življenjsko obdobje. Veča se tveganje, da bolezen prizadene moške ravno v času njihovega reprodukcijskega okna. Vvpliv različnih antihiperglikemičnih zdravil na reprodukcijsko zdravje moških pa je slabo poznan.
Samomeritve glukoze pri sladkornih bolnikih tipa 2 na primarni ravni zdravstva
Junija je bil v reviji JAMA Internal Medicine objavljen članek o raziskavi, izvedeni v ZDA pri diabetikih tipa 2, ki niso bili zdravljeni z inzulinom: raziskava ni pokazala razlik med urejenostjo glikemije pri osebah, ki so izvajale redne samokontrole ravni glukoze ali pa jih niso.
Nove smernice za zdravljenje diabetične retinopatije
Z novostmi v zdravljenju diabetičnega makularnega edema se laserska terapija vse bolj umika zdravilom anti-VEGF. Pomembno pa je, da se z zdravljenjem oči ne čaka niti takrat, ko sladkorna bolezen še ni dobro sistemsko urejena, je poudarila prof. dr. Mojca Urbančič, dr. med.
Je kognitivna terapija učinkovita v boju proti povečanju teže po uspešnem hujšanju?
Pri bolnikih z debelostjo in brez sladkorne bolezni so raziskave potrdile uspešnost kognitivne terapije pri preprečevanju povečanja teže po uspešnem hujšanju. Na EASD pa so predstavili rezultate raziskave, ki kažejo, da pri sladkornih bolnikih skupinska kognitivna terapija ni učinkovita.
Umetna sladila in črevesni odziv na glukozo
Na letošnjem EASD je bila predstavljena avstralska raziskava, ki dokazuje, da umetna sladila, ki jih vsebujejo »dietne pijače«, spremenijo odziv črevesja na metabolizem glukoze in s tem najverjetneje povečajo tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2.
Prvi dokaz učinkovitosti in varnosti oralnega bazalnega inzulina
Na letošnjem kongresu EASD so predstavili rezultate prve raziskave, ki je pokazala učinkovitost oralnega inzulina pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Glavna želja je bila narediti inzulin, ki bi preprečil predolgo odlašanje začetka zdravljenja z inzulinom.
Srčno-žilni izidi pri jemanju agonista GLP-1 eksenatida LAR enkrat na teden
Po nevtralnem učinku agonista GLP-1 liksisenatida na srčno-žilne izide in ugodnem učinku agonistov GLP-1 liraglutida in semaglutida smo dočakali tudi rezultate raziskave srčno-žilne varnosti eksenatida LAR (raziskava EXSCEL). Dokazal je SŽ varnost, ne pa tudi dodatnih SŽ koristi.
Srčno-žilna varnost in zaviralci PCSK9 pri bolnikih s sladkorno boleznijo
Zaviralec PCSK9 evolokumab je znižal LDL-holesterol in pogostnost srčno-žilnih dogodkov v raziskavi FOURIER. Na letošnjem EASD so predstavili vnaprej opredeljeno podanalizo učinkovitosti evolokumaba pri podskupini bolnikov s sladkorno boleznijo in tveganje za pojav sladkorne bolezni.
Sladkorno bolezen zdravimo vse bolje
Med letoma 1998 in 2014 se je na Švedskem pokazalo znatno zmanjšanje umrljivosti in incidence srčno-žilnih zapletov pri sladkorni bolezni. Najpomembnejši vpliv je imelo obvladovanje dejavnikov tveganj, ugotavljajo v prispevku v New England Journal of Medicine.
Preeklampsija in nosečnostna sladkorna bolezen
Ker imata preeklampsija in nosečnostna sladkorna bolezen v patogenezi nekatere skupne točke, je skupina znanstvenikov v Koreji poskušala odgovoriti na vprašanje, ali bi preeklampsija ob prvi nosečnosti lahko pomenila dejavnik tveganja za nosečnostno sladkorno bolezen v naslednji nosečnosti.
Kontinuirano merjenje glukoze
Kontinuirano merjenje glukoze oziroma CGMS trenutno uporabljamo za boljše urejanje glikemije in preprečevanje hipoglikemij, v prihodnosti pa pričakujemo uporabo zaprtih sistemov, kjer bo senzor glukoze samostojno komuniciral z umetno trebušno slinavko v zaprtem sistemu.