Nova možnost zdravljenja hipoglikemij
V multicentrični, randomizirani, s placebom nadzorovani, dvojno slepi klinični raziskavi faze III so mednarodni raziskovalci pod vodstvom slovenskega pediatra diabetologa, prof. dr. Tadeja Battelina, dr. med., preučevali učinkovitost dasiglukagona kot rešilnega zdravljenja ob hudi hipoglikemiji pri otrocih in mladostnikih.
Algoritem za diagnozo sladkorne bolezni tipa 1 pri odraslih
Napačna diagnoza sladkorne bolezni tipa 1 je pri odraslih še vedno prepogosta. Predstavljamo algoritem za lažje razločevanje od sladkorne bolezni tipa 2, ki ga je Evropsko združenje za študije o diabetesu pripravilo skupaj z Ameriškim združenjem za diabetes v novih smernicah za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1.
Kaj je odmevalo na kongresu EASD?
Predsednik Evropskega združenja za študije o diabetesu (EASD), prof. Stefano Del Prato, dr. med., spec. endokrinologije in interne medicine, povzema ključna sporočila z nedavnega kongresa in predstavlja najbolj odmevne teme, med katerimi so tudi nove smernice za obravnavo odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1.
Kdaj uvesti preventivne ukrepe za preprečevanje srčno-žilnih zapletov?
Kakšna je srčno-žilna ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo, zakaj je pomembno preventivne ukrepe uvesti že zgodaj in kako pomemben je večdisciplinarni pristop zdravnikov pri obravnavi bolnikov, je razložil strokovni direktor Interne Klinike UKC Ljubljana prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., spec. interne medicine in kardiologije ter vaskularne medicine.
Prelomno leto za zdravljenje srčnega popuščanja
To leto končno prinaša pospešek sicer zelo počasnemu izboljševanju preživetja bolnikov s srčnim popuščanjem. Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca KO za kardiologijo UKC Ljubljana je strnil glavne novosti in odprta vprašanja letošnjih ameriških in evropskih kardioloških smernic.
Kje so še izzivi pri zdravljenju oseb s sladkorno boleznijo?
Še tako dobro znanje o zdravljenju sladkorne bolezni in njegovo osveževanje z novimi spoznanji in najnovejšimi smernicami nam ne koristi, če ni dobrega sodelovanja z osebo s sladkorno boleznijo, poudarja specialistka družinske medicine Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz Zdravstvenega doma Celje. Kje vidi izzive in priložnosti pri zdravljenju v ambulanti družinske medicine?
Novosti pri zdravljenju debelosti
Debelost je še vedno redko diagnosticirana bolezen in še redkeje zdravljena, opozarja diabetolog in endokrinolog dr. Mitja Krajnc, dr. med., spec. interne medicine, iz UKC Maribor, kar je škoda, saj zgodnje zdravljenje zmanjša pojav številnih kroničnih bolezni ali zapletov. Bolniki bodo imeli odslej na voljo tudi novo terapijo.
O sodobnem zdravljenju sladkorne bolezni v ADM
Med vsemi zdravniki smo družinski zdravniki tisti, ki osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 in pridruženo srčno-žilno boleznijo najpogosteje obravnavamo v svojih ambulantah, poudarja Tjaša Scwarzbartl, dr. med., spec. družinske medicine, iz ZD Kamnik. Razloži, kako celostno obravnavati bolnike in premagati morebitne ovire pri optimalnem zdravljenju.
Je kaj novega o zaviralcih SGLT2?
Zaviralci SGLT2 zadnja leta razburjajo diabetološko, kardiološko in nefrološko strokovno javnost in tudi na Schrottovih dnevih so bila ponovno v ospredju dognanja o njihovih koristih. Mehanizem delovanja in nasvete pri uvajanju v klinični praksi je predstavila Maja Navodnik Preložnik, dr. med., spec. interne medicine, iz Splošne bolnišnice Celje.
Kako bolnikom svetovati pravilno uporabo zdravil?
Kaj je ključno pri komunikaciji z osebami s sladkorno boleznijo, ko jim svetujemo uporabo zdravil? Odgovore ponuja doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm, spec. klin. farm., ki v infografiki dodaja tudi nekaj konkretnih napotkov za pravilno uporabo zdravil, ki jih lahko svetujemo bolnikom.
ADA po ADA 2021: kaj je odmevalo?
Predstavljamo raziskave, v katerih so proučevali nove terapevtske možnosti, med drugim tudi eno izmed učinkovitejših sredstev za zmanjševanje telesne teže in uravnavanje glikemije med neinzulinskimi terapijami. Na kongresu so predstavili tudi osnutek prvih smernic za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 pri odraslih, ki jih pripravljajo skupaj z EASD.
Vpliv zdravljenja paradontalne bolezni na sladkorno bolezen
Raziskovalce (asist. dr. Nina Hropot Pleško, dr. dent. med., doc. dr. Eva Skalerič, dr. dent. med., prof. dr. Katja Seme, dr. med., prof. dr. Andrej Janež, dr. med., akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med.) je zanimalo, kako zdravljenje parodontalne bolezni z metodo popolne dezinfekcije ustne votline vpliva na parodontalne parametre, urejenost glikemije in subgingivalno mikrobno floro.
Dr. Karin Kanc o izzivih komunikacije in dela na daljavo
Covid-19 era za osebe s sladkorno boleznijo prinaša mnoge nove izzive. Kako jih lahko naslavljamo zdravniki in katera orodja so nam lahko v pomoč v spremenjenih okoliščinah dela, so bile ključne teme letošnjega srečanja DiaMind. Diabetologinja in psihoterapevtka dr. Karin Kanc, dr. med., predaja ključna sporočila dogodka.
Dr. Jelka Zaletel o odkrivanju sladkorne bolezni
Diabetologinja dr. Jelka Zaletel, dr. med., z UKC Ljubljana in NIJZ, deli rezultate multidisciplinarne raziskave Odkrijmo sladkorno, podlage za nove programe za zgodnje odkrivanje in preprečevanje te bolezni. Koliko je oseb z neodkrito sladkorno boleznijo tipa 2 in delež oseb, ki imajo mejno bazalno glikemijo oziroma moteno toleranco za krvni sladkor in katere vse značilnosti teh oseb bomo še izvedeli na podlagi raziskave, odgovarja v videu.
Je mogoče prelisičiti presnovne prilagoditve po hujšanju?
Zakaj je tako težko ohraniti telesno težo po hujšanju, odgovarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, sladkorno bolezen in presnovne bolezni UKC Ljubljana in razlaga, kako lahko pri tem izzivu pomaga farmakološko zdravljenje. Tu je v prihodnje pri nas pričakovati nekaj novosti.