Miti in resnice o statinih in ezetimibu
Tudi v klinični praksi so še vedno prisotni miti in vprašanja o izbiri statina, uvajanju kombiniranega zdravljenja in interakcijah. Najpogostejše zmote in dejstva predstavlja Sara Kenda, mag. farm., spec. klinične farmacije, vodja lekarne v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, ki izpostavi praktične vidike uporabe statinov in ezetimiba ter poudarja vlogo kliničnega farmacevta pri obvladovanju dislipidemij.
KLB: okno priložnosti za zgodnje ukrepanje se hitro zapira
Kronična ledvična bolezen (KLB) postaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov starajoče se populacije in podatki kažejo, da imajo tudi starejši bolniki od sodobnega zdravljenja pomembno korist. Po kakšnih temeljnih načelih zdravimo starejše bolnike? Kaj moramo upoštevati pri njihovi obravnavi? To pomembno temo je na strokovnem srečanju Geriatrija 2026 predstavil prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije, predstojnik KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Prilagajanje zdravljenja sladkorne bolezni pri starejših
Pri starejših bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 zdravljenje glikemije pogosto ni prilagojeno njihovemu zdravstvenemu stanju in doseženim vrednostim HbA1c. To ugotavlja nova raziskava, objavljena v JAMA Internal Medicine, ki je analizirala podatke skoraj 90.000 bolnikov, starih 65 let ali več. Kaj je pokazala analiza?
Zniževanje krvnega tlaka in vpliv na SŽ tveganje pri bolnikih s KLB
Kakšen je učinek farmakološkega znižanja krvnega tlaka na srčno-žilne dogodke in umrljivost glede na prisotnost in stadij KLB ter glede na proteinurijo, sladkorno bolezen in izhodiščni krvni tlak? Predstavljamo nove dokaze, objavljene v reviji Lancet.
HbA1c pri KLB: omejitve interpretacije in klinične posledice
Zlasti pri KLB stopnje 4–5 postaja interpretacija HbA1c manj zanesljiva. Zaradi anemije, skrajšane življenjske dobe eritrocitov ter zdravljenja z eritropoezo spodbujajočimi zdravili je HbA1c lahko lažno nizek in zato podcenjuje dejansko glikemično izpostavljenost. Kaj to pomeni za klinično prakso?
Uvedba CGM v primarni zdravstveni oskrbi
Uvedba neprekinjenega spremljanja glukoze (CGM) v ambulantah primarnega zdravstva pomembno izboljša vrednosti glikiranega hemoglobina (HbA1c) in zmanjša uporabo zdravstvenih storitev za akutne primere v primerjavi z bolniki, pri katerih CGM ni bil uveden, kaže ameriška raziskava pri odraslih s sladkorno boleznijo, zdravljenih z inzulinom.
Kaj mora vsak zdravnik vedeti o ApoB, Lp(a) in hipertrigliceridemiji?
Kakšno vlogo pri preostalem srčno-žilnem tveganju igrajo hipertrigliceridemija, lipoprotein(a) (Lp(a) in aterogeni delci, ki jih odraža apolipoprotein B (ApoB)? Zakaj se ApoB prepoznava kot superiornejši in neodvisni napovednik tveganja v primerjavi z LDL-holesterolom? Komu, kdaj in kako pogosto določati Lp(a)? Na ta vprašanja odgovarja prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Sladkorna bolezen pri starejših: zdravljenje po meri krhkosti bolnika
Kako varno obvladovati sladkorno bolezen pri starejših? Katere skrite nevarnosti prinaša neprepoznana hipoglikemija? Kako lahko obravnavo starejših s sladkorno boleznijo olajšata pristopa 4M in 4S? Kako prilagoditi cilje glede na stopnjo krhkosti in katera zdravila izbrati glede na fenotip bolnika? Strokovne usmeritve je na simpoziju Geriatrija predstavil izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Pomen preverjanja redne terapije ob vsakem stiku z bolnikom
Polifarmacija, slaba adherenca in slab nadzor nad spremembami terapije so med ključnimi razlogi za preprečljive zaplete, hospitalizacije in neučinkovito zdravljenje kroničnih bolnikov. Redno preverjanje zdravil ob vsakem stiku z bolnikom zato ni več le priporočilo, temveč pomemben del varne in kakovostne zdravstvene obravnave, poudarja Andrej Lazar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj. Kako lahko sistematičen pregled terapije izboljša adherenco, zniža tveganje za interakcije in omogoči pravočasno odpredpisovanje zdravil?
CGM vs. samokontrola glukoze v krvi pri osebah s SB2
Korist neprekinjenega spremljanja glukoze (CGM) pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki se zdravijo z bazalnim inzulinom in sodobnimi terapijami, ostaja nejasna. Namen študije FreeDM2, ki je bila nedavno objavljena v Lancet Diabetes & Endocrinology, je bil oceniti učinkovitost CGM v realnem času pri odraslih s SB2.
Ali konzervansi zvišujejo srčno-žilno tveganje?
Ali bi morali med prehranske dejavnike srčno-žilnega tveganja vključiti tudi konzervanse? Prospektivna kohortna raziskava, objavljena v reviji European Heart Journal, je pri več kot 112.000 odraslih pokazala povezavo med večjim vnosom nekaterih pogosto uporabljenih konzervansov in večjo pojavnostjo hipertenzije ter srčno-žilnih bolezni.
Survodutid kaže klinično pomembne učinke na telesno težo in maščobno tkivo v jetrih
Na kongresu Ameriškega združenja za sladkorno bolezen (ADA 2026) je družba Boehringer Ingelheim predstavila prelomne podatke kliničnih preskušanj faze III za zdravilo survodutid, dvojni agonist receptorjev GLP-1 in glukagona.
Presejanje za KLB v ADM – od teorije k praksi
Kje so največji izzivi pri obravnavi kronične ledvične bolezni (KLB) in srčno-žilnih bolezni v ambulantah družinske medicine (ADM)? Kakšni bodo naslednji koraki pri uvajanju presejanja za KLB po pilotnem projektu? In katera ključna sporočila prinašajo prve izkušnje presejanja v ambulanti? Na ta vprašanja je odgovorila prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine iz ambulante Galenia ter s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Aldosteron kot dejavnik tveganja za ledvice in srce
Aldosteron že dolgo ni več znan zgolj kot hormon za uravnavanje razmerja soli in vode. Sodobna spoznanja ga postavljajo v središče patofizioloških procesov, ki vodijo v srčno-žilne in ledvične okvare. Kako njegovo vlogo razumemo danes in kako lahko z novimi terapevtskimi pristopi vplivamo na izide bolnikov? O tem je na dogodku Srce in ledvice predaval prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. interne medicine in klinične farmakologije, predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.
Kaj je odmevalo na ATTD 2026?
Osrednje sporočilo kongresa o naprednih tehnologijah in zdravljenju sladkorne bolezni (Advanced Technologies & Treatments for Diabetes – ATTD) je bilo, da bo prihodnost obravnave sladkorne bolezni temeljila na vpeljavi naprednih tehnologij, umetne inteligence in zgodnjega odkrivanja bolezni v klinično prakso. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Bolniki potrebujejo odnos, v katerem so slišani in razumljeni
Petnajsto srečanje DiaMind (Diabetes & Mind) je odprlo poglobljeno razpravo o pogosto spregledanem, a klinično izjemno pomembnem vidiku sladkorne bolezni – negativnem stresu, povezanem s sladkorno boleznijo. Dogodek, ki ga je organiziralo Društvo za znanost in izobraževanje DRZNI skupaj z gostiteljico dr. Karin Kanc in dr. Miho Kosom, je združil vodilne mednarodne strokovnjake, ki so sodelovali tudi pri pripravi prvih smernic EASD na tem področju.