Astma in KOPB ob sladkorni bolezni
Kakšna je pojavnost astme ali KOPB ob sladkorni bolezni? Ali kombinacija pljučne in sladkorne bolezni kako vpliva na prilagajanje zdravljenja? Kateri so ključni elementi obravnave bolnikov? Kakšen vpliv ima zdravljenje z metforminom in agonisti receptorjev GLP-1 na pljučne bolnike? Odgovarja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Neinzulinski antihiperglikemiki in nosečnost
Na EASD so predstavili večjo retrospektivno analizo, v kateri so spremljali, kakšni so bili izidi malformacij pri novorojenčkih, katerih matere so se zdravile z agonisti receptorjev GLP-1. Ugotovitve predstavlja dr. Jana Makuc, dr. med., spec. interne medicine iz Bolnišnice Topolšica in ZD Ravne na Koroškem.
Obvladovanje kronične bolečine pri sladkorni bolezni
Za učinkovito obvladovanje kronične bolečine je ključen individualiziran in multidisciplinaren pristop. Kako pristopiti k obvladovanju nevropatske, nociceptivne in nociplastične bolečine? Informacije je v preglednici zbrala Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper.
Sladkorna bolezen v Sloveniji: podatki za leto 2024
Po zadnjih ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2024 v Sloveniji 153.700 oseb z znano sladkorno boleznijo, kar je 4540 več kot leto prej. Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je prejemalo nekaj več kot 130.000 oseb.
Zdravljenje z zaviralci SGLT2 pri KLB glede na albuminurijo ali diagnozo SB
Zdravljenje z zaviralci SGLT2 prinaša koristi pri upočasnjevanju napredovanja kronične ledvične bolezni (KLB) ne glede na status sladkorne bolezni (SB) tipa 2 in albuminurijo, je pokazala metaanaliza, nedavno objavljena v reviji JAMA, podatke pa so predstavili tudi na letnem srečanju Ameriškega združenja za nefrologijo.
Prva EASD priporočila za obvladovanje stresa, povezanega s SB
Na kongresu Evropskega združenja za preprečevanje sladkorne bolezni (EASD) so predstavili osnutek priporočil za obravnavo negativnega stresa, povezanega s sladkorno boleznijo (SB). Pri pripravi priporočil je sodelovala dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka (IPPA). Kakšno prelomnico predstavljajo priporočila in kakšne implikacije imajo za klinično prakso?
Odmevi s kongresa EASD
Izsledki, ki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu EASD, so izjemnega pomena za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Nekaj glavnih poudarkov povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med.. spec. interne medicine s KO za endokrinologije, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Prodor sodobnih tehnologij v obravnavo sladkorne bolezni
V zadnjih letih smo priča izjemnemu razvoju tehnologije, ki vse bolj postaja nepogrešljiv del celostne obravnave oseb s sladkorno boleznijo, poudarja asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Tehnologija ima vlogo ne le pri optimizaciji glikemične urejenosti, temveč tudi pri obvladovanju akutnih in kroničnih zapletov ter spremljanju pridruženih bolezni.
Laboratorijske in slikovne preiskave pri sladkorni bolezni
Preiskave pri sladkorni bolezni izvajamo za diagnosticiranje, spremljanje poteka bolezni in učinkovitosti zdravljenja, ocenjevanje ogroženosti in presejanje zapletov. V praksi je smiselno izvajati preiskave, ki vplivajo na klinično odločanje, poudarja izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in rak
Nefarmakološki ukrepi in sodobna antidiabetična zdravila, kot so metformin, zaviralci SGLT2 ter agonisti receptorjev GLP-1, imajo pomemben potencial za zmanjšanje tveganja za nastanek raka pri osebah s sladkorno boleznijo. Kaj je o tem znano do sedaj, je na 3. kongresu Sladko na kratko predstavila Mojca Mir, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper.
Intermitentno postenje ter vpliv na kardiometabolne dejavnike tveganja
Debelost, hiperglikemija in arterijska hipertenzija so pomembnejši prevalentni kardiometabolni dejavniki tveganja. Njihovo obvladovanje bi lahko ublažilo breme, ki ga prinašajo sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
ESC 2025: Srce brez meja
Razprave z letošnjega kongresa ESC niso bile omejene zgolj na predstavitve novih zdravil in tehnologij, temveč so segle tudi na področje globalnih zdravstvenih izzivov, neenakosti v dostopu do oskrbe in širšega razumevanja zdravja srčno-žilnega sistema. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
ADA 2025: Pomembne razbremenitve za osebe s sladkorno boleznijo
Na letošnjem kongresu Ameriškega diabetološkega združenja (ADA) je bilo predstavljenih veliko novosti tako v povezavi z antidiabetičnimi zdravili kot tudi modernimi tehnologijami. Kongres je spremljala doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Pojavnost SŽ bolezni in umrljivost glede na prisotnost dejavnikov tveganja
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu in predstavljajo znatno javnozdravstveno breme. V raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so avtorji ovrednotili pomen petih klasičnih dejavnikov tveganja za pojavnost srčno-žilnih (SŽ) bolezni in umrljivost.
Družinski zdravnik v obravnavi nenalezljivih kroničnih bolezni
Delo družinskega zdravnika postaja vse bolj kompleksno, vse več odločitev je v rokah družinskih zdravnikov, za kar potrebujemo več časa, poudarja Ksenija Ljubojevič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine. Kateri so še drugi izzivi v obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo, debelostjo in srčno-žilnimi boleznimi? Kje so priložnosti za izboljšavo? Predstavljamo sporočila iz prakse – za prakso.