Diabetes Academia

Strokovne vsebine s področja
kardio-renalno-metabolnih bolezni

O albuminuriji kot srčno-žilnem biološkem označevalcu

30. 3. 2026

Kakšen je klinični pomen albuminurije v zgodnji diagnozi kronične ledvične bolezni (KLB)? Kako je albuminurija povezana z razvojem/napredovanjem glavnih fenotipov srčno-žilnih bolezni? Odgovarja prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. nefrologije, predstojnik KO za nefrologijo UKC Ljubljana.

Neželeni učinki statinov – kaj odkriva nova metaanaliza?

30. 3. 2026

V obsežni metaanalizi so sistematično ocenili neželene učinke statinov, naštete v povzetkih glavnih značilnosti zdravila (SmPC). Izhajali so iz dejstva, da SmPC zdravil s statini navajajo določene neželene izide kot možne učinke, povezane z zdravljenjem, pri čemer te navedbe temeljijo predvsem na nerandomiziranih in neslepih raziskavah, ki so lahko podvržene pristranskosti. Kakšne so njihove ugotovitve?

Stebri zdravljenja KLB in SB2 na primarni ravni

30. 3. 2026

KLB je pogost zaplet pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki pomembno povišuje tveganje za srčno-žilne bolezni, napredovanje v končno ledvično odpoved ter prezgodnjo smrtnost. Novi pristopi poudarjajo zgodnje večstebrno zdravljenje, usmerjeno v znižanje tako ledvičnega kot srčno-žilnega tveganja. Pregled postavlja v ospredje štiri terapevtske stebre, ki jih je pri bolnikih s KLB in SB2 priporočljivo uvajati
zgodaj in kombinirano.

Sindrom pospešenega staranja 

30. 3. 2026

Bolezni ledvic je smiselno razumeti kot obliko pospešenega staranja, kar je tudi eden najbolj dojemljivih načinov razlage patofiziologije in kliničnega pomena KLB bolnikom, je na dogodku Srce in ledvice poudaril doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana. 

KLB in SB – kako pristopiti k obravnavi v ADM?

2. 3. 2026

Sladkorna bolezen (SB) in KLB sta med najpogostejšimi kroničnimi obolenji, s katerimi se srečujemo v ambulanti družinske medicine (ADM). Njuna sočasna prisotnost pomembno poviša tveganje za srčno-žilne zaplete, napredovanje ledvične okvare in umrljivost, zato zahteva celostno, kontinuirano in individualno prilagojeno obravnavo bolnikov. Piše Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.

Metabolno zdravje slovenskih bolnikov s presajeno ledvico

12. 2. 2026

Sistematično spremljanje kardiometabolnih parametrov omogoča pravočasno prepoznavo bolnikov po presaditvi ledvice, ki bi imeli korist od prilagoditve zdravljenja, hkrati pa spodbuja uvajanje celostnih strategij za optimizacijo dolgoročne oskrbe. Kakšno je metabolno zdravje slovenskih bolnikov s presajeno ledvico, so v raziskavi ugotavljali doc. dr. Gregor Mlinšek, dr. med., Anja Ponikvar Ležaić, dr. med., prof. dr. Miha Arnol, dr. med., in mag. Petra Finderle.

Zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 ter napredovanje krhkosti

24. 2. 2026

SB tipa 2 ni le motnja presnove glukoze, temveč tihi pospeševalec staranja. S kroničnim vnetjem, oksidativnim stresom in celično izčrpanostjo tlakuje pot v krhkost – sindrom, ki starejše naredi ranljive že ob najmanjšem stresu. Ali lahko sodobna antidiabetična zdravila upočasnijo ta proces? Nedavno objavljena analiza prinaša nova spoznanja. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Idrija.

Priporočila SZO za oskrbo žensk s SB med nosečnostjo

24. 2. 2026

Konec lanskega leta so izšla prva priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki poudarjajo individualizirano obravnavo žensk s SB med nosečnostjo – svetovanje o prehrani, telesni dejavnosti, ciljnih vrednostih krvnega sladkorja, optimalno spremljanje ravni glukoze v krvi ter prilagojeno zdravljenje, kadar je to potrebno. V preglednici smo zbrali 27 priporočil.

Srčno popuščanje ob kroničnem koronarnem sindromu

24. 2. 2026

Bolnikom s srčnim popuščanjem moramo poleg štiristebrnega zdravljenja ponuditi tudi ustrezno podporno in prognostično zdravljenje ter zdravljenje kronične ishemične bolezni srca, ki jo ima približno polovica bolnikov s srčnim popuščanjem, je v predavanju na dogodku MONS 2026 poudaril prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana. Kako lahko izboljšamo obravnavo bolnikov?

Astma in KOPB ob sladkorni bolezni

25. 11. 2025

Kakšna je pojavnost astme ali KOPB ob sladkorni bolezni? Ali kombinacija pljučne in sladkorne bolezni kako vpliva na prilagajanje zdravljenja? Kateri so ključni elementi obravnave bolnikov? Kakšen vpliv ima zdravljenje z metforminom in agonisti receptorjev GLP-1 na pljučne bolnike? Odgovarja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.

Neinzulinski antihiperglikemiki in nosečnost

25. 11. 2025

Na EASD so predstavili večjo retrospektivno analizo, v kateri so spremljali, kakšni so bili izidi malformacij pri novorojenčkih, katerih matere so se zdravile z agonisti receptorjev GLP-1. Ugotovitve predstavlja dr. Jana Makuc, dr. med., spec. interne medicine iz Bolnišnice Topolšica in ZD Ravne na Koroškem.

Obvladovanje kronične bolečine pri sladkorni bolezni

25. 11. 2025

Za učinkovito obvladovanje kronične bolečine je ključen individualiziran in multidisciplinaren pristop. Kako pristopiti k obvladovanju nevropatske, nociceptivne in nociplastične bolečine? Informacije je v preglednici zbrala Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper.

Sladkorna bolezen v Sloveniji: podatki za leto 2024

25. 11. 2025

Po zadnjih ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2024 v Sloveniji 153.700 oseb z znano sladkorno boleznijo, kar je 4540 več kot leto prej. Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je prejemalo nekaj več kot 130.000 oseb.

Zdravljenje z zaviralci SGLT2 pri KLB glede na albuminurijo ali diagnozo SB

25. 11. 2025

Zdravljenje z zaviralci SGLT2 prinaša koristi pri upočasnjevanju napredovanja kronične ledvične bolezni (KLB) ne glede na status sladkorne bolezni (SB) tipa 2 in albuminurijo, je pokazala metaanaliza, nedavno objavljena v reviji JAMA, podatke pa so predstavili tudi na letnem srečanju Ameriškega združenja za nefrologijo.

Prva EASD priporočila za obvladovanje stresa, povezanega s SB

25. 10. 2025

Na kongresu Evropskega združenja za preprečevanje sladkorne bolezni (EASD) so predstavili osnutek priporočil za obravnavo negativnega stresa, povezanega s sladkorno boleznijo (SB). Pri pripravi priporočil je sodelovala dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka (IPPA). Kakšno prelomnico predstavljajo priporočila in kakšne implikacije imajo za klinično prakso?

Odmevi s kongresa EASD

25. 10. 2025

Izsledki, ki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu EASD, so izjemnega pomena za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Nekaj glavnih poudarkov povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med.. spec. interne medicine s KO za endokrinologije, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

1 2 3 4 5

Aktualni e-novičnik

Presejanje za KLB v ADM – od teorije k praksi

Kaj je odmevalo na ATTD 2026?

Aldosteron kot dejavnik tveganja za ledvice in srce

Bolniki potrebujejo odnos, v katerem so slišani in razumljeni

Napovedni dejavniki za napredovanje prediabetesa v SB2

Top 5

Najnovejša priporočila ADA

24. 2. 2026

Neželeni učinki statinov – kaj odkriva nova metaanaliza?

30. 3. 2026

Zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 ter napredovanje krhkosti

24. 2. 2026

O albuminuriji kot srčno-žilnem biološkem označevalcu

30. 3. 2026

Zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 ter napredovanje krhkosti

24. 2. 2026