Presejanje za KLB v ADM – od teorije k praksi
Kje so največji izzivi pri obravnavi kronične ledvične bolezni (KLB) in srčno-žilnih bolezni v ambulantah družinske medicine (ADM)? Kakšni bodo naslednji koraki pri uvajanju presejanja za KLB po pilotnem projektu? In katera ključna sporočila prinašajo prve izkušnje presejanja v ambulanti? Na ta vprašanja je odgovorila prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine iz ambulante Galenia ter s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Aldosteron kot dejavnik tveganja za ledvice in srce
Aldosteron že dolgo ni več znan zgolj kot hormon za uravnavanje razmerja soli in vode. Sodobna spoznanja ga postavljajo v središče patofizioloških procesov, ki vodijo v srčno-žilne in ledvične okvare. Kako njegovo vlogo razumemo danes in kako lahko z novimi terapevtskimi pristopi vplivamo na izide bolnikov? O tem je na dogodku Srce in ledvice predaval prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. interne medicine in klinične farmakologije, predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.
Kaj je odmevalo na ATTD 2026?
Osrednje sporočilo kongresa o naprednih tehnologijah in zdravljenju sladkorne bolezni (Advanced Technologies & Treatments for Diabetes – ATTD) je bilo, da bo prihodnost obravnave sladkorne bolezni temeljila na vpeljavi naprednih tehnologij, umetne inteligence in zgodnjega odkrivanja bolezni v klinično prakso. Piše doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Bolniki potrebujejo odnos, v katerem so slišani in razumljeni
Petnajsto srečanje DiaMind (Diabetes & Mind) je odprlo poglobljeno razpravo o pogosto spregledanem, a klinično izjemno pomembnem vidiku sladkorne bolezni – negativnem stresu, povezanem s sladkorno boleznijo. Dogodek, ki ga je organiziralo Društvo za znanost in izobraževanje DRZNI skupaj z gostiteljico dr. Karin Kanc in dr. Miho Kosom, je združil vodilne mednarodne strokovnjake, ki so sodelovali tudi pri pripravi prvih smernic EASD na tem področju.
Napovedni dejavniki za napredovanje prediabetesa v SB2
Pri katerih bolnikih s prediabetesom se bo najverjetneje razvila sladkorna bolezen tipa 2 (SB2)? Velika ameriška raziskava, objavljena v reviji Diabetes, Obesity and Metabolism, ki je zajela skoraj 100.000 odraslih, prinaša jasnejši odgovor. Podatki iz klinične prakse razkrivajo ključne napovedne dejavnike – od starosti do pridruženih bolezni – in ponujajo vpogled, kje so priložnosti za pravočasno ukrepanje.
O albuminuriji kot srčno-žilnem biološkem označevalcu
Kakšen je klinični pomen albuminurije v zgodnji diagnozi kronične ledvične bolezni (KLB)? Kako je albuminurija povezana z razvojem/napredovanjem glavnih fenotipov srčno-žilnih bolezni? Odgovarja prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. nefrologije, predstojnik KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Neželeni učinki statinov – kaj odkriva nova metaanaliza?
V obsežni metaanalizi so sistematično ocenili neželene učinke statinov, naštete v povzetkih glavnih značilnosti zdravila (SmPC). Izhajali so iz dejstva, da SmPC zdravil s statini navajajo določene neželene izide kot možne učinke, povezane z zdravljenjem, pri čemer te navedbe temeljijo predvsem na nerandomiziranih in neslepih raziskavah, ki so lahko podvržene pristranskosti. Kakšne so njihove ugotovitve?
Stebri zdravljenja KLB in SB2 na primarni ravni
KLB je pogost zaplet pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki pomembno povišuje tveganje za srčno-žilne bolezni, napredovanje v končno ledvično odpoved ter prezgodnjo smrtnost. Novi pristopi poudarjajo zgodnje večstebrno zdravljenje, usmerjeno v znižanje tako ledvičnega kot srčno-žilnega tveganja. Pregled postavlja v ospredje štiri terapevtske stebre, ki jih je pri bolnikih s KLB in SB2 priporočljivo uvajati
zgodaj in kombinirano.
Sindrom pospešenega staranja
Bolezni ledvic je smiselno razumeti kot obliko pospešenega staranja, kar je tudi eden najbolj dojemljivih načinov razlage patofiziologije in kliničnega pomena KLB bolnikom, je na dogodku Srce in ledvice poudaril doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
KLB in SB – kako pristopiti k obravnavi v ADM?
Sladkorna bolezen (SB) in KLB sta med najpogostejšimi kroničnimi obolenji, s katerimi se srečujemo v ambulanti družinske medicine (ADM). Njuna sočasna prisotnost pomembno poviša tveganje za srčno-žilne zaplete, napredovanje ledvične okvare in umrljivost, zato zahteva celostno, kontinuirano in individualno prilagojeno obravnavo bolnikov. Piše Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Metabolno zdravje slovenskih bolnikov s presajeno ledvico
Sistematično spremljanje kardiometabolnih parametrov omogoča pravočasno prepoznavo bolnikov po presaditvi ledvice, ki bi imeli korist od prilagoditve zdravljenja, hkrati pa spodbuja uvajanje celostnih strategij za optimizacijo dolgoročne oskrbe. Kakšno je metabolno zdravje slovenskih bolnikov s presajeno ledvico, so v raziskavi ugotavljali doc. dr. Gregor Mlinšek, dr. med., Anja Ponikvar Ležaić, dr. med., prof. dr. Miha Arnol, dr. med., in mag. Petra Finderle.
Zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 ter napredovanje krhkosti
SB tipa 2 ni le motnja presnove glukoze, temveč tihi pospeševalec staranja. S kroničnim vnetjem, oksidativnim stresom in celično izčrpanostjo tlakuje pot v krhkost – sindrom, ki starejše naredi ranljive že ob najmanjšem stresu. Ali lahko sodobna antidiabetična zdravila upočasnijo ta proces? Nedavno objavljena analiza prinaša nova spoznanja. Piše Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Idrija.
Priporočila SZO za oskrbo žensk s SB med nosečnostjo
Konec lanskega leta so izšla prva priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki poudarjajo individualizirano obravnavo žensk s SB med nosečnostjo – svetovanje o prehrani, telesni dejavnosti, ciljnih vrednostih krvnega sladkorja, optimalno spremljanje ravni glukoze v krvi ter prilagojeno zdravljenje, kadar je to potrebno. V preglednici smo zbrali 27 priporočil.
Srčno popuščanje ob kroničnem koronarnem sindromu
Bolnikom s srčnim popuščanjem moramo poleg štiristebrnega zdravljenja ponuditi tudi ustrezno podporno in prognostično zdravljenje ter zdravljenje kronične ishemične bolezni srca, ki jo ima približno polovica bolnikov s srčnim popuščanjem, je v predavanju na dogodku MONS 2026 poudaril prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana. Kako lahko izboljšamo obravnavo bolnikov?
Astma in KOPB ob sladkorni bolezni
Kakšna je pojavnost astme ali KOPB ob sladkorni bolezni? Ali kombinacija pljučne in sladkorne bolezni kako vpliva na prilagajanje zdravljenja? Kateri so ključni elementi obravnave bolnikov? Kakšen vpliv ima zdravljenje z metforminom in agonisti receptorjev GLP-1 na pljučne bolnike? Odgovarja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Neinzulinski antihiperglikemiki in nosečnost
Na EASD so predstavili večjo retrospektivno analizo, v kateri so spremljali, kakšni so bili izidi malformacij pri novorojenčkih, katerih matere so se zdravile z agonisti receptorjev GLP-1. Ugotovitve predstavlja dr. Jana Makuc, dr. med., spec. interne medicine iz Bolnišnice Topolšica in ZD Ravne na Koroškem.