Neinzulinski antihiperglikemiki in nosečnost
Na EASD so predstavili večjo retrospektivno analizo, v kateri so spremljali, kakšni so bili izidi malformacij pri novorojenčkih, katerih matere so se zdravile z agonisti receptorjev GLP-1. Ugotovitve predstavlja dr. Jana Makuc, dr. med., spec. interne medicine iz Bolnišnice Topolšica in ZD Ravne na Koroškem.
Astma in KOPB ob sladkorni bolezni
Kakšna je pojavnost astme ali KOPB ob sladkorni bolezni? Ali kombinacija pljučne in sladkorne bolezni kako vpliva na prilagajanje zdravljenja? Kateri so ključni elementi obravnave bolnikov? Kakšen vpliv ima zdravljenje z metforminom in agonisti receptorjev GLP-1 na pljučne bolnike? Odgovarja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Prva EASD priporočila za obvladovanje stresa, povezanega s SB
Na kongresu Evropskega združenja za preprečevanje sladkorne bolezni (EASD) so predstavili osnutek priporočil za obravnavo negativnega stresa, povezanega s sladkorno boleznijo (SB). Pri pripravi priporočil je sodelovala dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka (IPPA). Kakšno prelomnico predstavljajo priporočila in kakšne implikacije imajo za klinično prakso?
Družinski zdravnik v obravnavi nenalezljivih kroničnih bolezni
Delo družinskega zdravnika postaja vse bolj kompleksno, vse več odločitev je v rokah družinskih zdravnikov, za kar potrebujemo več časa, poudarja Ksenija Ljubojevič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine. Kateri so še drugi izzivi v obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo, debelostjo in srčno-žilnimi boleznimi? Kje so priložnosti za izboljšavo? Predstavljamo sporočila iz prakse – za prakso.
Polifarmakoterapija: kdaj je na mestu posvet s kliničnim farmacevtom?
Teja Glavnik Premuš, mag. farm., spec. klin. farmacije s SB Murska Sobota v videu skozi primere bolnikov predstavi, kaj lahko za varno in uspešno zdravljenje pri bolnikih, ki prejemajo številna zdravila, stori specialist klinične farmacije in kako v tem procesu deluje brezšivna skrb.
Novosti v zdravljenju HFpEF
Dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana predstavlja ključne premike v zdravljenju srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), kjer je za zdaj prognostično ugodno le zdravljenje z zaviralci SGLT2. Poudarja pa, da na tem področju poteka veliko raziskav, ki bodo prinesle nove koristi za bolnike.
Prvi znak ledvične okvare
Albuminurija je najpogosteje prvi znak kronične ledvične bolezni (KLB). V presejanju za KLB je zato zelo pomembno določanje albumina v urinu, poudarja Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper. Kako uporabljamo testne lističe, kdaj in zakaj določamo razmerje med albuminom in kreatininom v urinu?
O pobudi za kontinuirano merjenje glukoze v podkožju za preprečevanje SB2
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije in klin. farmakoterapije s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana razloži, zakaj in kako lahko neprekinjeno merjenje glukoze v podkožju uporabljamo za ugotavljanje zgodnjih nihanj sladkorja v krvi, da bi preprečili razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (SB2).
O protokolu za presejanje in obravnavo KLB
V skupnem sodelovanju stroke družinske medicine in nefrologije je nastal algoritem za obravnavo KLB v timu ambulante družinske medicine, nato pa še protokol za presejanje na obravnavo KLB v družinski medicini. Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino MF UL, v videu predstavi proces presejanja in izhodišča za nadaljnjo obravnavo bolnikov.
Zakaj je mišica tako popularen organ?
Kot družba moramo delati na tem, da je zdrav življenjski slog zajet v naš vsakdan, poudarja asist. dr. Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšen je odnos med funkcijo mišice in hiperglikemijo? Zakaj bi kot stroka morali opredeljevati telesno sestavo oseb s sladkorno boleznijo?
Zakaj in kako uporabljati točkovalnike SCORE2?
Zelo pomemben korak v obravnavi navidezno zdravih bolnikov ali pri bolnikih z že znano srčno-žilno boleznijo v ambulanti družinske medicine je ocena srčno-žilnega tveganja. Zakaj so točkovalniki SCORE2 dobrodošla pomoč, razloži asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Grosuplje.
Zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni v luči novih priporočil
Kako presejati in obravnavati osebe s sladkorno boleznijo in vse, ki imajo tveganje za njen nastanek? O zgodnjem odkrivanju in ustreznih intervencijah v luči novih priporočil je spregovorila prim. izr. prof. dr. Ksenija Tušek Bunc, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.