Obravnava bolnikov po epidemiji covida-19
Bolezni ne čakajo in jemljejo svoj davek, ki se bo večal s časom, potrebnim, da se bomo situaciji po epidemiji prilagodili, poudarja predstojnik Oddelka za Kardiologijo SB Celje, dr. Dragan Kovačić, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine. Kako naj v prihodnje poteka obravnava bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi?
Obdobje epidemije in psihološke potrebe naših bolnikov
Kako naslavljati psihološke potrebe oseb s sladkorno boleznijo in kakšne nove izzive je pri tem prineslo obdobje epidemije, razloži dr. Karin Kanc, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka. Svetuje tudi, s katerimi strategijami jih najbolje motivirati za doseganje ciljev.
Napake pri napotovanju k diabetologu
Kako optimizirati napotovanje oseb s sladkorno boleznijo k diabetologu? Kdaj je priporočljiv e-posvet? Pojasnjuje Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper. Razloži tudi, kako ukrepati ob povišanem krvnem sladkorju po jemanju kortikosteroidov oziroma ob covidu-19.
O izzivih obvladovanja dislipidemije
Kakšne so posebnosti v lipidnem profilu oseb s sladkorno boleznijo in katere ciljne vrednosti morajo dosegati, razloži diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana. Svetuje tudi, kako doseči boljšo adherenco pri zdravljenju in predstavi novosti v farmakoterapiji.
Kaj je odmevalo na kongresu EASD?
Predsednik Evropskega združenja za študije o diabetesu (EASD), prof. Stefano Del Prato, dr. med., spec. endokrinologije in interne medicine, povzema ključna sporočila z nedavnega kongresa in predstavlja najbolj odmevne teme, med katerimi so tudi nove smernice za obravnavo odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1.
O sodobnem zdravljenju sladkorne bolezni v ADM
Med vsemi zdravniki smo družinski zdravniki tisti, ki osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 in pridruženo srčno-žilno boleznijo najpogosteje obravnavamo v svojih ambulantah, poudarja Tjaša Scwarzbartl, dr. med., spec. družinske medicine, iz ZD Kamnik. Razloži, kako celostno obravnavati bolnike in premagati morebitne ovire pri optimalnem zdravljenju.
Dr. Karin Kanc o izzivih komunikacije in dela na daljavo
Covid-19 era za osebe s sladkorno boleznijo prinaša mnoge nove izzive. Kako jih lahko naslavljamo zdravniki in katera orodja so nam lahko v pomoč v spremenjenih okoliščinah dela, so bile ključne teme letošnjega srečanja DiaMind. Diabetologinja in psihoterapevtka dr. Karin Kanc, dr. med., predaja ključna sporočila dogodka.
Dr. Jelka Zaletel o odkrivanju sladkorne bolezni
Diabetologinja dr. Jelka Zaletel, dr. med., z UKC Ljubljana in NIJZ, deli rezultate multidisciplinarne raziskave Odkrijmo sladkorno, podlage za nove programe za zgodnje odkrivanje in preprečevanje te bolezni. Koliko je oseb z neodkrito sladkorno boleznijo tipa 2 in delež oseb, ki imajo mejno bazalno glikemijo oziroma moteno toleranco za krvni sladkor in katere vse značilnosti teh oseb bomo še izvedeli na podlagi raziskave, odgovarja v videu.
Metabolni vidik nealkoholne zamaščenosti jeter
Zakaj je tako pomembna obravnava nealkoholne zamaščenosti jeter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, kakšne cilje slediti za regres bolezni in kateri so ključni (ne)farmakološki ukrepi pri tem, je razložila diabetologinja Špela Volčanšek, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana.
Dr. Tina Sentočnik o celostni obravnavi debelosti
»Bolniki morajo imeti ITM vsaj < 30 kg/m2, tako bo obravnava zapletov debelosti, kot je sladkorna bolezen, bistveno učinkovitejša,« poudarja dr. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine, ki je razložila, kako poteka celostna večstopenjska obravnava bolnikov in zakaj je pomembno opredeliti tudi pravi vzrok za debelost.