Ne moremo si privoščiti dolgega čakanja na diagnozo
Bolniki predolgo čakajo na pregled pri kardiologu in nato še na UZ-srca, zato je treba klasično paradigmo, po kateri zdravljenje sledi diagnozi, obrniti na glavo. Visok klinični sum za HFpEF ob specifičnih komorbidnostih zadostuje za takojšnjo uvedbo zaviralcev SGLT2, poudarja asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine.
Zakaj in kdaj zamenjati antihiperglikemično terapijo?
Specialistka interne medicine Jana Komel, dr. med., iz ZD Koper, v videu razloži, zakaj in kdaj zamenjati s starejša antihiperglikemična zdravila z novejšimi. Poudari tudi, na kaj moramo biti pozorni pri spremembi terapije in zdravljenju sočasnih bolezni ter kako doseči boljše sodelovanje bolnika.
O raziskavah InRange in SURPASS-3 CGM na ATTD 2022
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predsednik letošnje mednarodne konference ATTD, je na srečanju predstavljal podatke za InRange in SURPASS-3 CGM. Kaj je pokazala analiza o času v ciljnem območju pri proučevanih antihiperglikemikih? In katera novost na področju novih tehnologij je še odmevala?
Obravnava bolnikov po epidemiji covida-19
Bolezni ne čakajo in jemljejo svoj davek, ki se bo večal s časom, potrebnim, da se bomo situaciji po epidemiji prilagodili, poudarja predstojnik Oddelka za Kardiologijo SB Celje, dr. Dragan Kovačić, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine. Kako naj v prihodnje poteka obravnava bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi?
Obdobje epidemije in psihološke potrebe naših bolnikov
Kako naslavljati psihološke potrebe oseb s sladkorno boleznijo in kakšne nove izzive je pri tem prineslo obdobje epidemije, razloži dr. Karin Kanc, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka. Svetuje tudi, s katerimi strategijami jih najbolje motivirati za doseganje ciljev.
Napake pri napotovanju k diabetologu
Kako optimizirati napotovanje oseb s sladkorno boleznijo k diabetologu? Kdaj je priporočljiv e-posvet? Pojasnjuje Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper. Razloži tudi, kako ukrepati ob povišanem krvnem sladkorju po jemanju kortikosteroidov oziroma ob covidu-19.
O izzivih obvladovanja dislipidemije
Kakšne so posebnosti v lipidnem profilu oseb s sladkorno boleznijo in katere ciljne vrednosti morajo dosegati, razloži diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana. Svetuje tudi, kako doseči boljšo adherenco pri zdravljenju in predstavi novosti v farmakoterapiji.
Kaj je odmevalo na kongresu EASD?
Predsednik Evropskega združenja za študije o diabetesu (EASD), prof. Stefano Del Prato, dr. med., spec. endokrinologije in interne medicine, povzema ključna sporočila z nedavnega kongresa in predstavlja najbolj odmevne teme, med katerimi so tudi nove smernice za obravnavo odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1.
O sodobnem zdravljenju sladkorne bolezni v ADM
Med vsemi zdravniki smo družinski zdravniki tisti, ki osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 in pridruženo srčno-žilno boleznijo najpogosteje obravnavamo v svojih ambulantah, poudarja Tjaša Scwarzbartl, dr. med., spec. družinske medicine, iz ZD Kamnik. Razloži, kako celostno obravnavati bolnike in premagati morebitne ovire pri optimalnem zdravljenju.
Dr. Karin Kanc o izzivih komunikacije in dela na daljavo
Covid-19 era za osebe s sladkorno boleznijo prinaša mnoge nove izzive. Kako jih lahko naslavljamo zdravniki in katera orodja so nam lahko v pomoč v spremenjenih okoliščinah dela, so bile ključne teme letošnjega srečanja DiaMind. Diabetologinja in psihoterapevtka dr. Karin Kanc, dr. med., predaja ključna sporočila dogodka.