CGM v preprečevanju sladkorne bolezni
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije in klin. farmakoterapije s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana je na kongresu ATTD predstavljal nove dokaze za uporabo neprekinjenega merjenja glukoze (CGM) v preprečevanju sladkorne bolezni tipa 2 ter vse večjo vlogo umetne inteligence v diabetologiji.
Ne spuščajmo možnosti, ki jih imamo družinski zdravniki
Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvene postaje Ruše je v svoji ambulanti pod drobnogled vzela osebe z neurejeno sladkorno boleznijo tipa 2 in njihovo dotedanje zdravljenje. Kakšne podatke in možnosti za izboljšavo obravnave je ponazorila analiza? Kako lahko prave odločitve olajša določanje vrednosti razmerja UACR in raba sheme KDIGO pri tistih s kronično ledvično boleznijo?
Presejanje in vodenje KLB v ADM z novimi algoritmi
Kako bodo družinskim zdravnikom v pomoč predlagani algoritmi presejanja in obravnave bolnikov s kronično ledvično boleznijo? Kateri izzivi še ostajajo pri diagnosticiranju in vodenju bolnikov? Odgovarja prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.
O izzivih obravnave KLB ob sladkorni bolezni
Katera orodja ima na razpolago družinski zdravnik za diagnosticiranje kronične ledvične bolezni (KLB)? Kako spremljati in zdraviti bolnike in kdaj je smiselna napotitev k nefrologu? Odgovore je strnila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologije UKC Ljubljana.
Prezrta farmacevtska skrb
Farmacevtska skrb je eden temeljnih, vendar prezrtih elementov zdravstvenega sistema, ki lahko pomembno pripomore k izboljšanju varnosti in učinkovitosti zdravljenja, poudarja nacionalni koordinator za sladkorno bolezen pri Lekarniški Zbornici Slovenije asist. dr. Boštjan Martinc, mag. farm. Kako in zakaj vključiti v program bolnike?
Nezaželeni trio
Debelost in sladkorno bolezen tipa 2 povezuje več mehanizmov, med katerimi ima pomembno vlogo vnetje. Kot kaže, bi lahko v prihodnosti vnetni kazalci pomagali pri izbiri zdravljenja. O povezanosti nezaželenega tria je spregovorila Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper.
Za bolj varno zdravljenje z zaviralci SGLT2
Evglikemična diabetična ketoacidoza (DKA) je izredno redek zaplet zdravljenja z zaviralci SGLT2. Kako ta zdravila olajšujejo pojav evglikemične DKA, kakšna je njena klinična slika in kako ustrezno ukrepati ob njenem pojavu? Odgovarja asist. dr. Simona Ferjan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Novonastala sladkorna bolezen ob jemanju statinov?
Kakšna je pojavnost in verjetnost za novonastalo sladkorno bolezen tipa 2 ob jemanju statinov v primarni in sekundarni preventivi? Kako hitro se lahko pojavi in kako naj poteka spremljanje bolnikov? Odgovore je nanizal izr. prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Novosti v obravnavi oseb s povišanim lipoproteinom (a)
Kakšno tveganje predstavljajo povišane vrednosti lipoproteina (a) za razvoj srčno-žilnih bolezni? Kdaj in kolikokrat opraviti meritev glede na zadnje smernice Evropskega združenja za aterosklerozo? Kako uspešne bodo pri zniževanju vrednosti nove terapije? Novosti je predstavil izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Motnje hranjenja in prehranjevanja pri sladkorni bolezni tipa 1
Motnje hranjenja in motnje prehranjevanja so pri osebah s sladkorno boleznijo pogostejše, kot mislimo, in predstavljajo širok spekter izzivov, s katerimi se te osebe srečujejo. Ključne vidike predstavlja dr. Karin Kanc, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka (IPPA) iz ordinacije jazindiabetes in soorganizatorka prihajajočega dogodka DiaMind.
Kdaj, zakaj in kako predpisati samokontrolo?
Obetajo se spremembe v razširitvi možnosti predpisa samokontrole pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana razloži, kakšna je smiselna in kakovostna samokontrola ter kako jo strukturirati.