Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Novonastala sladkorna bolezen ob jemanju statinov?
Kakšna je pojavnost in verjetnost za novonastalo sladkorno bolezen tipa 2 ob jemanju statinov v primarni in sekundarni preventivi? Kako hitro se lahko pojavi in kako naj poteka spremljanje bolnikov? Odgovore je nanizal izr. prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Novosti v obravnavi oseb s povišanim lipoproteinom (a)
Kakšno tveganje predstavljajo povišane vrednosti lipoproteina (a) za razvoj srčno-žilnih bolezni? Kdaj in kolikokrat opraviti meritev glede na zadnje smernice Evropskega združenja za aterosklerozo? Kako uspešne bodo pri zniževanju vrednosti nove terapije? Novosti je predstavil izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Motnje hranjenja in prehranjevanja pri sladkorni bolezni tipa 1
Motnje hranjenja in motnje prehranjevanja so pri osebah s sladkorno boleznijo pogostejše, kot mislimo, in predstavljajo širok spekter izzivov, s katerimi se te osebe srečujejo. Ključne vidike predstavlja dr. Karin Kanc, dr. med., spec. interne medicine in integrativna psihoterapevtka (IPPA) iz ordinacije jazindiabetes in soorganizatorka prihajajočega dogodka DiaMind.
Kdaj, zakaj in kako predpisati samokontrolo?
Obetajo se spremembe v razširitvi možnosti predpisa samokontrole pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana razloži, kakšna je smiselna in kakovostna samokontrola ter kako jo strukturirati.
Moč družinske medicine v odkrivanju sladkorne bolezni
Doc. dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetologijo in presnovne bolezni UKC Ljubljana in NIJZ, predstavlja ključne ukrepe za zgodnje diagnosticiranje sladkorne bolezni tipa 2. Kakšne značilnosti imajo osebe z neodkrito boleznijo? Kdaj presejati sistematično, kdaj oportunistično? Kako za postavitev diagnoze uporabiti določanje HbA1c?
Kdaj, zakaj in kako do remisije sladkorne bolezni tipa 2
Inštitut za fiziologijo na Univerzi v Mariboru skupaj z mednarodnimi strokovnjaki, vključno z raziskovalno skupino s Karolinskega inštituta, razvija nov mišji model sladkorne bolezni tipa 2, na katerem raziskujejo mehanizme, ki povzročijo trajno remisijo sladkorne bolezni. Kdaj, zakaj in kako doseči remisijo, odgovarja predstojnik inštituta izr. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine je predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi?
Ne moremo si privoščiti dolgega čakanja na diagnozo
Bolniki predolgo čakajo na pregled pri kardiologu in nato še na UZ-srca, zato je treba klasično paradigmo, po kateri zdravljenje sledi diagnozi, obrniti na glavo. Visok klinični sum za HFpEF ob specifičnih komorbidnostih zadostuje za takojšnjo uvedbo zaviralcev SGLT2, poudarja asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine.
Zakaj in kdaj zamenjati antihiperglikemično terapijo?
Specialistka interne medicine Jana Komel, dr. med., iz ZD Koper, v videu razloži, zakaj in kdaj zamenjati s starejša antihiperglikemična zdravila z novejšimi. Poudari tudi, na kaj moramo biti pozorni pri spremembi terapije in zdravljenju sočasnih bolezni ter kako doseči boljše sodelovanje bolnika.
O raziskavah InRange in SURPASS-3 CGM na ATTD 2022
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predsednik letošnje mednarodne konference ATTD, je na srečanju predstavljal podatke za InRange in SURPASS-3 CGM. Kaj je pokazala analiza o času v ciljnem območju pri proučevanih antihiperglikemikih? In katera novost na področju novih tehnologij je še odmevala?