Zakaj in kako uporabljati točkovalnike SCORE2?
Zelo pomemben korak v obravnavi navidezno zdravih bolnikov ali pri bolnikih z že znano srčno-žilno boleznijo v ambulanti družinske medicine je ocena srčno-žilnega tveganja. Zakaj so točkovalniki SCORE2 dobrodošla pomoč, razloži asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Grosuplje.
Zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni v luči novih priporočil
Kako presejati in obravnavati osebe s sladkorno boleznijo in vse, ki imajo tveganje za njen nastanek? O zgodnjem odkrivanju in ustreznih intervencijah v luči novih priporočil je spregovorila prim. izr. prof. dr. Ksenija Tušek Bunc, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.
O prebojih v zdravljenju srčnega popuščanja po ESC 2024
Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter klinične farmakologije iz SB Murska Sobota, komentira novosti z nedavnega kongresa ESC v pristopih k popravi mitralne zaklopke, farmakoterapiji transtiretinske amiloidoze srca ter drugih prebojih v farmakoterapiji in patofiziologiji srčnega popuščanja.
Preprečevanje zapletov s pomočjo tehnologije
Novejši pripomočki so dobra pomoč pri vodenju sladkorne bolezni in izboljšajo kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo, je na 2. kongresu Sladko na kratko poudarila diabetologinja Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper. Kaj prinaša prihodnost? Kako lahko tehnologija pomaga preprečevati zaplete in kateri so potencialni izzivi v njeni uporabi?
Kdaj je potrebna previdnost?
Kakšna je vloga kliničnega farmacevta pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2? Kdaj je potrebna previdnost in prilagoditev sodobne antidiabetične terapije? Pogled farmacevta predstavlja Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., vodja lekarne SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Posebnosti obravnave starostnika s sladkorno boleznijo
Kakšne so posebnosti obravnave starostnikov s sladkorno boleznijo? Kako pristopiti k celoviti geriatrični oceni v praksi? O izzivih obravnave je spregovoril Gregor Veninšek, dr. med., spec. interne medicine, vodja Centra za geriatrično medicino Bolnišnice dr. Petra Držaja UKC Ljubljana.
Diagnoza KLB upočasni upad ledvičnega delovanja
Kako pomembno je aktivno iskanje bolnikov s kronično ledvično boleznijo (KLB) za njihovo prognozo in kako v praksi živi e-posvet med nefrologom in družinskim zdravnikom pri načrtovanju zdravljenja? O ciljih družinske medicine pri obravnavi bolnikov s KLB je spregovorila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino MF UL.
Od utemeljenega suma do zdravljenja srčnega popuščanja v ADM
Kako lahko ukrepamo ob utemeljenem sumu na srčno popuščanje še pred postavitvijo diagnoze? Kako uspešno v ambulantah družinske medicine (ADM) sočasno uvajamo štiritirno terapijo? Lahko na izid zdravljenja še kako drugače vplivamo? Odgovarja prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Aktualne smernice ESC narekujejo pospešen terapevtski odziv
Hitra in sočasna uvedba štiritirne terapije ter hitra titracija sta za bolnike s srčnim popuščanjem prognostično pomembna. Prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana poudarja, da Evropsko združenje za kardiologijo (ESC) tak pristop priporoča tudi za bolnike z blago znižanim iztisnim deležem levega prekata.
OSA pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2
Klinično pomembna obstruktivna spalna apneja (OSA) je prisotna pri 20 do 50 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Ali dovolj aktivno pristopamo k diagnosticiranju in kje so ozka grla? Kdaj bolnike napotiti k pnevmologu? Kako poteka obravnava? Pojasnjuje asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije z Oddelka za motnje dihanja med spanjem na Kliniki Golnik.
Zakaj in kako obravnavati kardiometabolni sindrom?
Neobravnavan metabolni sindrom nosi številne posledice za srčno-žilne dogodke. Kako pristopiti k diagnozi in obravnavi bolnikov, razlaga asist. Daniel Košuta, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.