Kaj je odmevalo na kongresu EASD?
Predsednik Evropskega združenja za študije o diabetesu (EASD), prof. Stefano Del Prato, dr. med., spec. endokrinologije in interne medicine, povzema ključna sporočila z nedavnega kongresa in predstavlja najbolj odmevne teme, med katerimi so tudi nove smernice za obravnavo odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1.
O sodobnem zdravljenju sladkorne bolezni v ADM
Med vsemi zdravniki smo družinski zdravniki tisti, ki osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 in pridruženo srčno-žilno boleznijo najpogosteje obravnavamo v svojih ambulantah, poudarja Tjaša Scwarzbartl, dr. med., spec. družinske medicine, iz ZD Kamnik. Razloži, kako celostno obravnavati bolnike in premagati morebitne ovire pri optimalnem zdravljenju.
Dr. Karin Kanc o izzivih komunikacije in dela na daljavo
Covid-19 era za osebe s sladkorno boleznijo prinaša mnoge nove izzive. Kako jih lahko naslavljamo zdravniki in katera orodja so nam lahko v pomoč v spremenjenih okoliščinah dela, so bile ključne teme letošnjega srečanja DiaMind. Diabetologinja in psihoterapevtka dr. Karin Kanc, dr. med., predaja ključna sporočila dogodka.
Dr. Jelka Zaletel o odkrivanju sladkorne bolezni
Diabetologinja dr. Jelka Zaletel, dr. med., z UKC Ljubljana in NIJZ, deli rezultate multidisciplinarne raziskave Odkrijmo sladkorno, podlage za nove programe za zgodnje odkrivanje in preprečevanje te bolezni. Koliko je oseb z neodkrito sladkorno boleznijo tipa 2 in delež oseb, ki imajo mejno bazalno glikemijo oziroma moteno toleranco za krvni sladkor in katere vse značilnosti teh oseb bomo še izvedeli na podlagi raziskave, odgovarja v videu.
Metabolni vidik nealkoholne zamaščenosti jeter
Zakaj je tako pomembna obravnava nealkoholne zamaščenosti jeter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, kakšne cilje slediti za regres bolezni in kateri so ključni (ne)farmakološki ukrepi pri tem, je razložila diabetologinja Špela Volčanšek, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana.
Dr. Tina Sentočnik o celostni obravnavi debelosti
»Bolniki morajo imeti ITM vsaj < 30 kg/m2, tako bo obravnava zapletov debelosti, kot je sladkorna bolezen, bistveno učinkovitejša,« poudarja dr. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine, ki je razložila, kako poteka celostna večstopenjska obravnava bolnikov in zakaj je pomembno opredeliti tudi pravi vzrok za debelost.
Krvni sladkor v času epidemije in ob obolelosti za covidom-19
Jana Komel, dr. med., spec. interne medicine razlaga, kaj se dogaja v času epidemije z bolniki in urejenostjo glikemije ter kako poskrbeti zanje med okužbo s SARS-CoV-2 zaradi preprečevanja iztirjanja krvnega sladkorja ter prilagoditve zdravljenja sladkorne bolezni.
Izzivi družinskih zdravnikov pri obravnavi bolnikov
Večji izziv kot nadzor nad urejenostjo glikemije ali spremenjene razmere v času COVID-19 je dostopnost kardiologov in nefrologov, za predpisovanje novejših zdravil pa si želijo posodobitve slovenskih smernic, pravi družinska zdravnica Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz ZD Celje.
Ekstremni prehranski vzroci – da ali ne?
Nova slovenska prehranska priporočila so poenotila stališča stroke tudi tam, kjer odgovori morda niso tako enostavni. Pred časom smo to težko vprašanje postavili eni od članic delovne skupine za pripravo priporočil, Špeli Volščanšek, dr. med. In kaj je odgovorila?
Test HbA1c brez obiska v ambulanti
V publikaciji Diabetes Research and Clinical Practice so objavljeni rezultati slovenske raziskave dr. Karin Kanc, dr. med., ki je v sodelovanju z Jano Komel, dr. med., med epidemijo uspešno preizkusila možnost testiranja HbA1c, pri kateri bolniku ni treba v ambulanto, ampak pošlje vzorec po pošti.