Klinična prehrana v interni medicini
Na 8. Šoli klinične prehrane 2026 je asist. Gašper Tonin, dr. med., mag. slov. in mag. spl. jezikosl. z Oddelka za klinično prehrano Onkološkega inštituta Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstavil prehranske strategije pri bolnikih z ledvičnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi. Kdaj je primerna nizkobeljakovinska prehrana? Kako je z vnosom kalija, soli in tekočin? Kdaj mediteranski način prehranjevanja ni ustrezen?
Nove smernice ESC za srčno popuščanje
Nove smernice za obravnavo srčnega popuščanja prinašajo konceptualni premik: bolezen obravnavajo kot kontinuum od dejavnikov tveganja do napredovale faze, ne šele ob pojavu simptomov. Manj se osredotočajo na iztisni delež levega prekata, bolj pa na zgodnjo diagnozo, hitro uvedbo temeljnega zdravljenja, fenotipsko usmerjeno terapijo in aktivno spremljanje bolnika skozi celoten potek bolezni. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Zniževanje krvnega tlaka in vpliv na SŽ tveganje pri bolnikih s KLB
Kakšen je učinek farmakološkega znižanja krvnega tlaka na srčno-žilne dogodke in umrljivost glede na prisotnost in stadij KLB ter glede na proteinurijo, sladkorno bolezen in izhodiščni krvni tlak? Predstavljamo nove dokaze, objavljene v reviji Lancet.
Miti in resnice o statinih in ezetimibu
Tudi v klinični praksi so še vedno prisotni miti in vprašanja o izbiri statina, uvajanju kombiniranega zdravljenja in interakcijah. Najpogostejše zmote in dejstva predstavlja Sara Kenda, mag. farm., spec. klinične farmacije, vodja lekarne v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, ki izpostavi praktične vidike uporabe statinov in ezetimiba ter poudarja vlogo kliničnega farmacevta pri obvladovanju dislipidemij.
Na kaj ne smemo pozabiti pri predpisovanju zdravil?
Na 51. strokovnem srečanju timov je izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm., svetnik, ki dela v Psihiatrični bolnišnici Ormož in na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, nanizal najpomembnejše točke za varno, učinkovito in smiselno predpisovanje zdravil.
Odmevi s kongresa Heart Failure 2026
Na kongresu Heart Failure so strokovnjaki predstavili najnovejše trende v obravnavi srčnega popuščanja, ki vse bolj temelji na personalizirani, multidisciplinarni in tehnološko podprti medicini. Poseben poudarek je bil namenjen srčnemu popuščanju z ohranjenim iztisnim deležem, ki ostaja eno najzahtevnejših področij sodobne kardiologije.
Pomen preverjanja redne terapije ob vsakem stiku z bolnikom
Polifarmacija, slaba adherenca in slab nadzor nad spremembami terapije so med ključnimi razlogi za preprečljive zaplete, hospitalizacije in neučinkovito zdravljenje kroničnih bolnikov. Redno preverjanje zdravil ob vsakem stiku z bolnikom zato ni več le priporočilo, temveč pomemben del varne in kakovostne zdravstvene obravnave, poudarja Andrej Lazar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj. Kako lahko sistematičen pregled terapije izboljša adherenco, zniža tveganje za interakcije in omogoči pravočasno odpredpisovanje zdravil?
Ali konzervansi zvišujejo srčno-žilno tveganje?
Ali bi morali med prehranske dejavnike srčno-žilnega tveganja vključiti tudi konzervanse? Prospektivna kohortna raziskava, objavljena v reviji European Heart Journal, je pri več kot 112.000 odraslih pokazala povezavo med večjim vnosom nekaterih pogosto uporabljenih konzervansov in večjo pojavnostjo hipertenzije ter srčno-žilnih bolezni.
Kaj mora vsak zdravnik vedeti o ApoB, Lp(a) in hipertrigliceridemiji?
Kakšno vlogo pri preostalem srčno-žilnem tveganju igrajo hipertrigliceridemija, lipoprotein(a) (Lp(a) in aterogeni delci, ki jih odraža apolipoprotein B (ApoB)? Zakaj se ApoB prepoznava kot superiornejši in neodvisni napovednik tveganja v primerjavi z LDL-holesterolom? Komu, kdaj in kako pogosto določati Lp(a)? Na ta vprašanja odgovarja prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Napovedni dejavniki za napredovanje prediabetesa v SB2
Pri katerih bolnikih s prediabetesom se bo najverjetneje razvila sladkorna bolezen tipa 2 (SB2)? Velika ameriška raziskava, objavljena v reviji Diabetes, Obesity and Metabolism, ki je zajela skoraj 100.000 odraslih, prinaša jasnejši odgovor. Podatki iz klinične prakse razkrivajo ključne napovedne dejavnike – od starosti do pridruženih bolezni – in ponujajo vpogled, kje so priložnosti za pravočasno ukrepanje.