Družinski zdravnik v obravnavi nenalezljivih kroničnih bolezni
Delo družinskega zdravnika postaja vse bolj kompleksno, vse več odločitev je v rokah družinskih zdravnikov, za kar potrebujemo več časa, poudarja Ksenija Ljubojevič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine. Kateri so še drugi izzivi v obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo, debelostjo in srčno-žilnimi boleznimi? Kje so priložnosti za izboljšavo? Predstavljamo sporočila iz prakse – za prakso.
Pojavnost SŽ bolezni in umrljivost glede na prisotnost dejavnikov tveganja
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu in predstavljajo znatno javnozdravstveno breme. V raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so avtorji ovrednotili pomen petih klasičnih dejavnikov tveganja za pojavnost srčno-žilnih (SŽ) bolezni in umrljivost.
ESC 2025: Srce brez meja
Razprave z letošnjega kongresa ESC niso bile omejene zgolj na predstavitve novih zdravil in tehnologij, temveč so segle tudi na področje globalnih zdravstvenih izzivov, neenakosti v dostopu do oskrbe in širšega razumevanja zdravja srčno-žilnega sistema. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Polifarmakoterapija: kdaj je na mestu posvet s kliničnim farmacevtom?
Teja Glavnik Premuš, mag. farm., spec. klin. farmacije s SB Murska Sobota v videu skozi primere bolnikov predstavi, kaj lahko za varno in uspešno zdravljenje pri bolnikih, ki prejemajo številna zdravila, stori specialist klinične farmacije in kako v tem procesu deluje brezšivna skrb.
Kaheksija med hospitaliziranimi kroničnimi bolniki v Sloveniji
Ob razmeroma enostavni diagnostiki možnosti zdravljenja kaheksije ostajajo omejene, epidemiološki podatki o njeni razširjenosti pa nezadostni. V obsežni retrospektivni analizi, katere prvi avtor je prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter klinične farmakologije, so proučili razširjenost kaheksije pri hospitaliziranih bolnikih v Sloveniji ter njen vpliv na izide zdravljenja.
Novosti v zdravljenju HFpEF
Dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana predstavlja ključne premike v zdravljenju srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), kjer je za zdaj prognostično ugodno le zdravljenje z zaviralci SGLT2. Poudarja pa, da na tem področju poteka veliko raziskav, ki bodo prinesle nove koristi za bolnike.
Učinkovitost empagliflozina pri HFpEF glede na stanje krhkosti bolnikov
Krhkost je resno in pogosto pridruženo bolezensko stanje, povezano s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF). Vpliv krhkosti na klinične izide pri HFpEF lahko vodi tudi v drugačno izbiro zdravljenja. V analizi post hoc raziskave EMPEROR-Presereved so odgovorili, kakšen učinek ima zdravljenje z zaviralcem SGLT2 empagliflozinom.
Kakšne so razlike med diuretiki?
Katere so glavne značilnosti diuretikov? Kakšne so glavne indikacije? Na katere kontraindikacije in neželene učinke moramo biti pozorni? V kakšnih odmerkih jih predpisujemo? Pregledne informacije je pripravila Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., vodja Lekarne SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Veseli smo lahko napredka zadnjega desetletja
Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja mešane dislipidemije in kaj pripomore k boljšemu sodelovanju bolnikov? Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice, predstavlja trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja.
Dolgotrajno zdravljenje z betablokatorji po srčnem infarktu
Mnogi bolniki po srčnem infarktu prejemajo betablokatorje dosmrtno, saj optimalno trajanje takšnega zdravljenja ni znano. Rezultati raziskave, v kateri so želeli ugotoviti, ali je omenjeno zdravljenje varno skrajšati, so bili nedavno objavljeni v reviji NEJM.