Kardioprotektivna antihiperglikemična terapija
Izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana predstavlja pomen optimalnega medikamentoznega zdravljenja kroničnega koronarnega sindroma ob sladkorni bolezni. Kako obravnavati bolnike glede na mednarodne smernice?
Zakaj in kako obravnavati kardiometabolni sindrom?
Neobravnavan metabolni sindrom nosi številne posledice za srčno-žilne dogodke. Kako pristopiti k diagnozi in obravnavi bolnikov, razlaga asist. Daniel Košuta, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Arterijska hipertenzija pri bolnikih s sladkorno boleznijo
V preglednici, ki je nastala v sodelovanju z dr. Andrejem Erhartičem, dr. med., spec. interne medicine, s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana smo zbrali ključne informacije o značilnostih arterijske hipertenzije in obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Kakšne so ciljne vrednosti in kako pristopiti k zdravljenju?
Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Kakšna je zdravstvena pismenost kroničnih bolnikov v primerjavi z bolniki, ki nimajo kronične bolezni in na katerih področjih imajo največ izzivov, je ugotavljala prva nacionalna raziskava o zdravstveni pismenosti, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Rezultate raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
Kdaj in kam napotiti bolnika s srčnim popuščanjem?
Kljub napredku v obravnavi bolnikov s srčnim popuščanjem je njihova prognoza še vedno slaba. Ključni so zgodnja prepoznava teh bolnikov, ustrezna diagnostika in hitra uvedba zdravljenja. Kdaj in kam napotiti bolnike z novoodkritim srčnim popuščanjem? Napotke je izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana predstavil na Tavčarjevih dnevih.
Spremenljivi dejavniki tveganja in pojavnost srčno-žilnih dogodkov
Analiza, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je več kot polovico srčno-žilnih dogodkov in petino vseh smrti pri odraslih mogoče pripisati petim spremenljivim dejavnikom tveganja. Ti rezultati potrjujejo pomen preventivnega delovanja in obvladovanja dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Najbolj vroče teme kongresa ESC 2023
Kako bodo novosti letošnjega kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) dopolnile obravnavo bolnikov s kroničnim, akutnim in napredovalim srčnim popuščanjem? Kongres je spremljal izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Med odpadnimi zdravili?
Pomembno je povezovanje in kombiniranje novejših terapevtskih možnosti z dosedanjim naborom zdravil za zdravljenje hiperlipidemije, poudarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz kardiološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice. Pri tem stopi v bran statinom kot eni najbolj podcenjenih skupin zdravil, ki so neupravičeno na slabem glasu.
Do lažjih odločitev z oceno ogroženosti s srčno-žilnimi zapleti
Nova klasifikacija ogroženosti SCORE2-Diabetes z oceno tveganja olajša odločanje glede intenzivnosti zdravljenja in dodatnih posegov pri preprečevanju aterosklerotične srčno-žilne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Piše doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Napredne terapije naj ne bodo ekskluzivne
V zadnjem desetletju je precejšnje število poljudnoznanstvenih objav o neželenih učinkih statinov po opažanju Mateje Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Jesenice zelo negativno vplivalo na adherenco bolnikov. Sogovornica opozarja, da so neuravnotežene in neselektivne informacije škodo naredile tudi pri delu strokovne javnosti.