Posebnosti obravnave bolnikov z mediokalcinozo arterij
Katere so posebnosti pri obravnavi bolnikov z mediokalcinozo arterij, kako postaviti diagnozo in zakaj je njeno prepoznavanje pomembno, razlaga dr. Jovana Nikolajević, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Zakaj in kdaj zamenjati antihiperglikemično terapijo?
Specialistka interne medicine Jana Komel, dr. med., iz ZD Koper, v videu razloži, zakaj in kdaj zamenjati s starejša antihiperglikemična zdravila z novejšimi. Poudari tudi, na kaj moramo biti pozorni pri spremembi terapije in zdravljenju sočasnih bolezni ter kako doseči boljše sodelovanje bolnika.
Nova prelomnica v zdravljenju srčnega popuščanja
Podatki zadnjih raziskav kažejo, da lahko z zaviralci SGLT2 spremenimo potek srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata. Nova dognanja predstavlja prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Za dobro bolnika
Valerija Šaško, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pojasnjuje, kako oceniti srčno-žilno ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo. Ponuja tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako bolniku to ogroženost razložiti na njemu razumljiv način in kdaj uporabiti e-posvet s specialistom sekundarne ravni.
Obravnava bolnikov po epidemiji covida-19
Bolezni ne čakajo in jemljejo svoj davek, ki se bo večal s časom, potrebnim, da se bomo situaciji po epidemiji prilagodili, poudarja predstojnik Oddelka za Kardiologijo SB Celje, dr. Dragan Kovačić, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine. Kako naj v prihodnje poteka obravnava bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi?
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Specialisti pediatrije Darja Šmigoc Schweiger, dr. med., prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., in doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali ocenili prevalenco dejavnikov tveganja pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
Ogroženost s SŽ-boleznimi pri navidezno zdravih osebah
Kako naj poteka presejanje na videz zdravih oseb za ocenjevanje ogroženosti s srčno-žilnimi boleznimi? Novosti v pristopu obravnave po novih smernicah ESC je predstavila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tesnoba in kardiometabolično tveganje
Tesnoba je povezana s povečanim tveganjem za začetek kardiometabolične bolezni, mehanizmi za njen nastanek pa ostajajo nejasni. Kaj so ugotovili v raziskavi, v kateri so 40 let proučevali kardiometabolično tveganje pri odraslih moških? Bi bilo smiselno zgodnejše ocenjevanje dejavnikov tveganja?
Sodobno zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja
Kako zdraviti srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem? Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., in prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., s KO za kardiologijo, UKC Ljubljana, sta v preglednici pripravila sintezo priporočil Evropskega kardiološkega združenja in Ameriške zveze za kardiologijo.
Kako lahko zaščitimo srčno-žilni sistem in ledvice?
Kljub optimalnemu nadzoru dejavnikov tveganja pri osebah s sladkorno boleznijo ostaja večje tveganje za srčno-žilne dogodke in odpoved ledvic, zato je ključna neposredna zaščita teh sistemov, poudarja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana. Tu imajo posebno mesto zaviralci SGLT2, ki so se izkazali zaščitni tudi na proces ateroskleroze.