Najbolj vroče teme na ESC 2022
Letos je bilo na kongresu Evropskega kardiološkega združenja v desetih »hot line« sklopih predstavljenih 36 študij, za katere pričakujemo, da bodo pomembno dopolnile področja srčno-žilne preventive, digitalnega zdravstva in umetne inteligence v medicini, srčnega popuščanja, antitrombotične terapije in interventne kardiologije ter covida-19. Piše doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med.
Ne moremo si privoščiti dolgega čakanja na diagnozo
Bolniki predolgo čakajo na pregled pri kardiologu in nato še na UZ-srca, zato je treba klasično paradigmo, po kateri zdravljenje sledi diagnozi, obrniti na glavo. Visok klinični sum za HFpEF ob specifičnih komorbidnostih zadostuje za takojšnjo uvedbo zaviralcev SGLT2, poudarja asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine.
Posebnosti obravnave bolnikov z mediokalcinozo arterij
Katere so posebnosti pri obravnavi bolnikov z mediokalcinozo arterij, kako postaviti diagnozo in zakaj je njeno prepoznavanje pomembno, razlaga dr. Jovana Nikolajević, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Zakaj in kdaj zamenjati antihiperglikemično terapijo?
Specialistka interne medicine Jana Komel, dr. med., iz ZD Koper, v videu razloži, zakaj in kdaj zamenjati s starejša antihiperglikemična zdravila z novejšimi. Poudari tudi, na kaj moramo biti pozorni pri spremembi terapije in zdravljenju sočasnih bolezni ter kako doseči boljše sodelovanje bolnika.
Nova prelomnica v zdravljenju srčnega popuščanja
Podatki zadnjih raziskav kažejo, da lahko z zaviralci SGLT2 spremenimo potek srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata. Nova dognanja predstavlja prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Za dobro bolnika
Valerija Šaško, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pojasnjuje, kako oceniti srčno-žilno ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo. Ponuja tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako bolniku to ogroženost razložiti na njemu razumljiv način in kdaj uporabiti e-posvet s specialistom sekundarne ravni.
Obravnava bolnikov po epidemiji covida-19
Bolezni ne čakajo in jemljejo svoj davek, ki se bo večal s časom, potrebnim, da se bomo situaciji po epidemiji prilagodili, poudarja predstojnik Oddelka za Kardiologijo SB Celje, dr. Dragan Kovačić, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine. Kako naj v prihodnje poteka obravnava bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi?
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Specialisti pediatrije Darja Šmigoc Schweiger, dr. med., prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., in doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali ocenili prevalenco dejavnikov tveganja pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
Ogroženost s SŽ-boleznimi pri navidezno zdravih osebah
Kako naj poteka presejanje na videz zdravih oseb za ocenjevanje ogroženosti s srčno-žilnimi boleznimi? Novosti v pristopu obravnave po novih smernicah ESC je predstavila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tesnoba in kardiometabolično tveganje
Tesnoba je povezana s povečanim tveganjem za začetek kardiometabolične bolezni, mehanizmi za njen nastanek pa ostajajo nejasni. Kaj so ugotovili v raziskavi, v kateri so 40 let proučevali kardiometabolično tveganje pri odraslih moških? Bi bilo smiselno zgodnejše ocenjevanje dejavnikov tveganja?