Za dobro bolnika
Valerija Šaško, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pojasnjuje, kako oceniti srčno-žilno ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo. Ponuja tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako bolniku to ogroženost razložiti na njemu razumljiv način in kdaj uporabiti e-posvet s specialistom sekundarne ravni.
Obravnava bolnikov po epidemiji covida-19
Bolezni ne čakajo in jemljejo svoj davek, ki se bo večal s časom, potrebnim, da se bomo situaciji po epidemiji prilagodili, poudarja predstojnik Oddelka za Kardiologijo SB Celje, dr. Dragan Kovačić, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine. Kako naj v prihodnje poteka obravnava bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi?
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Specialisti pediatrije Darja Šmigoc Schweiger, dr. med., prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., in doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali ocenili prevalenco dejavnikov tveganja pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
Ogroženost s SŽ-boleznimi pri navidezno zdravih osebah
Kako naj poteka presejanje na videz zdravih oseb za ocenjevanje ogroženosti s srčno-žilnimi boleznimi? Novosti v pristopu obravnave po novih smernicah ESC je predstavila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tesnoba in kardiometabolično tveganje
Tesnoba je povezana s povečanim tveganjem za začetek kardiometabolične bolezni, mehanizmi za njen nastanek pa ostajajo nejasni. Kaj so ugotovili v raziskavi, v kateri so 40 let proučevali kardiometabolično tveganje pri odraslih moških? Bi bilo smiselno zgodnejše ocenjevanje dejavnikov tveganja?
Sodobno zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja
Kako zdraviti srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem? Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., in prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., s KO za kardiologijo, UKC Ljubljana, sta v preglednici pripravila sintezo priporočil Evropskega kardiološkega združenja in Ameriške zveze za kardiologijo.
Kako lahko zaščitimo srčno-žilni sistem in ledvice?
Kljub optimalnemu nadzoru dejavnikov tveganja pri osebah s sladkorno boleznijo ostaja večje tveganje za srčno-žilne dogodke in odpoved ledvic, zato je ključna neposredna zaščita teh sistemov, poudarja doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana. Tu imajo posebno mesto zaviralci SGLT2, ki so se izkazali zaščitni tudi na proces ateroskleroze.
Kdaj uvesti preventivne ukrepe za preprečevanje srčno-žilnih zapletov?
Kakšna je srčno-žilna ogroženost bolnikov s sladkorno boleznijo, zakaj je pomembno preventivne ukrepe uvesti že zgodaj in kako pomemben je večdisciplinarni pristop zdravnikov pri obravnavi bolnikov, je razložil strokovni direktor Interne Klinike UKC Ljubljana prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., spec. interne medicine in kardiologije ter vaskularne medicine.
Prelomno leto za zdravljenje srčnega popuščanja
To leto končno prinaša pospešek sicer zelo počasnemu izboljševanju preživetja bolnikov s srčnim popuščanjem. Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca KO za kardiologijo UKC Ljubljana je strnil glavne novosti in odprta vprašanja letošnjih ameriških in evropskih kardioloških smernic.