Odmevi s kongresa EASD
Izsledki, ki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu EASD, so izjemnega pomena za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Nekaj glavnih poudarkov povzema doc. dr. Mojca Lunder, dr. med.. spec. interne medicine s KO za endokrinologije, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Prodor sodobnih tehnologij v obravnavo sladkorne bolezni
V zadnjih letih smo priča izjemnemu razvoju tehnologije, ki vse bolj postaja nepogrešljiv del celostne obravnave oseb s sladkorno boleznijo, poudarja asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Tehnologija ima vlogo ne le pri optimizaciji glikemične urejenosti, temveč tudi pri obvladovanju akutnih in kroničnih zapletov ter spremljanju pridruženih bolezni.
Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in rak
Nefarmakološki ukrepi in sodobna antidiabetična zdravila, kot so metformin, zaviralci SGLT2 ter agonisti receptorjev GLP-1, imajo pomemben potencial za zmanjšanje tveganja za nastanek raka pri osebah s sladkorno boleznijo. Kaj je o tem znano do sedaj, je na 3. kongresu Sladko na kratko predstavila Mojca Mir, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper.
Intermitentno postenje ter vpliv na kardiometabolne dejavnike tveganja
Debelost, hiperglikemija in arterijska hipertenzija so pomembnejši prevalentni kardiometabolni dejavniki tveganja. Njihovo obvladovanje bi lahko ublažilo breme, ki ga prinašajo sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
Pojavnost SŽ bolezni in umrljivost glede na prisotnost dejavnikov tveganja
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu in predstavljajo znatno javnozdravstveno breme. V raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so avtorji ovrednotili pomen petih klasičnih dejavnikov tveganja za pojavnost srčno-žilnih (SŽ) bolezni in umrljivost.
ADA 2025: Pomembne razbremenitve za osebe s sladkorno boleznijo
Na letošnjem kongresu Ameriškega diabetološkega združenja (ADA) je bilo predstavljenih veliko novosti tako v povezavi z antidiabetičnimi zdravili kot tudi modernimi tehnologijami. Kongres je spremljala doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
ESC 2025: Srce brez meja
Razprave z letošnjega kongresa ESC niso bile omejene zgolj na predstavitve novih zdravil in tehnologij, temveč so segle tudi na področje globalnih zdravstvenih izzivov, neenakosti v dostopu do oskrbe in širšega razumevanja zdravja srčno-žilnega sistema. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pred odhodom na potovanje ali počitnice
Pred odhodom na počitnice ali potovanje se osebe s sladkorno boleznijo običajno obrnejo na zdravstvenega strokovnjaka glede navodil in potrebnih medicinsko-tehničnih pripomočkov ter zdravil, za katere se priporoča, da jih vzamejo s seboj. V prispevku, ki ga je napisala doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, so povzeti temeljni nasveti.
Kaheksija med hospitaliziranimi kroničnimi bolniki v Sloveniji
Ob razmeroma enostavni diagnostiki možnosti zdravljenja kaheksije ostajajo omejene, epidemiološki podatki o njeni razširjenosti pa nezadostni. V obsežni retrospektivni analizi, katere prvi avtor je prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter klinične farmakologije, so proučili razširjenost kaheksije pri hospitaliziranih bolnikih v Sloveniji ter njen vpliv na izide zdravljenja.
Presnovna bolezen, ki zahteva našo pozornost
Metabolični motnji pridružena steatotična jetrna bolezen (metabolic dysfunctionassociated steatotic liver disease, MASLD) je najpogostejša oblika kronične jetrne okvare, ki je tesno povezana z elementi metaboličnega sindroma. Na dogodku Dan jeter so v multidisciplinarni zasedbi razpravljali o najpomembnejših stanjih, ki so povezana z MASLD, ter pristopu k zdravljenju.
Intenzivno zdravljenje arterijske hipertenzije pri sladkornih bolnikih
Intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri ogroženih bolnikih s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo učinkoviteje preprečuje srčno-žilne dogodke kot manj intenzivno zdravljenje, je pokazala raziskava, objavljena v reviji NEJM.
Kaj ob KLB zdravimo drugače?
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije, s KO za nefrologijo v UKC Ljubljana poudarja, da več oseb s KLB umre zaradi srčno-žilnih bolezni in drugih, kot dočaka končno odpoved ledvic. Kateri so najpogostejši zapleti KLB in kako prilagajamo zdravljenje pri nekaterih sočasnih boleznih?
Učinkovitost empagliflozina pri HFpEF glede na stanje krhkosti bolnikov
Krhkost je resno in pogosto pridruženo bolezensko stanje, povezano s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF). Vpliv krhkosti na klinične izide pri HFpEF lahko vodi tudi v drugačno izbiro zdravljenja. V analizi post hoc raziskave EMPEROR-Presereved so odgovorili, kakšen učinek ima zdravljenje z zaviralcem SGLT2 empagliflozinom.
IDF priznala sladkorno bolezen tipa 5
Na nedavnem Svetovnem kongresu o sladkorni bolezni 2025, ki ga je na Tajskem organizirala Mednarodna zveza za sladkorno bolezen (IDF), so napovedali ustanovitev delovne skupine za razvoj uradnih diagnostičnih meril in terapevtskih smernic za sladkorno bolezen tipa 5, povezano s podhranjenostjo.
Mestne obdavčitve sladkih pijač in spremembe v ITM
Eden izmed vzrokov za prekomerno telesno težo in debelost je tudi uživanje sladkanih pijač, ki so glavni vir dodanih sladkorjev v prehrani v ZDA. V raziskavi, objavljeni v reviji JAMA Network Open, so ugotavljali, ali uvedba davka na sladke pijače vpliva na spremembe v indeksu telesne mase pri odraslih v več mestih v Kaliforniji.
Mišice so ključ do presnovnega zdravja
Mišice so veliko bolj pomembne za krepitev imunskega sistema, kot je veljalo še do nedavnega, brezštevilne popularne diete pa pogubna bližnjica do neučinkovite vadbe in nezadovoljnega posameznika. Le kombinacija ustrezne vadbe in pravilne prehrane je pot do optimalne mišične mase in zdravja, so bila sporočila simpozija Mišica 2.0.
Veseli smo lahko napredka zadnjega desetletja
Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja mešane dislipidemije in kaj pripomore k boljšemu sodelovanju bolnikov? Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice, predstavlja trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja.
Dolgotrajno zdravljenje z betablokatorji po srčnem infarktu
Mnogi bolniki po srčnem infarktu prejemajo betablokatorje dosmrtno, saj optimalno trajanje takšnega zdravljenja ni znano. Rezultati raziskave, v kateri so želeli ugotoviti, ali je omenjeno zdravljenje varno skrajšati, so bili nedavno objavljeni v reviji NEJM.