O izzivih obravnave KLB ob sladkorni bolezni
Katera orodja ima na razpolago družinski zdravnik za diagnosticiranje kronične ledvične bolezni (KLB)? Kako spremljati in zdraviti bolnike in kdaj je smiselna napotitev k nefrologu? Odgovore je strnila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologije UKC Ljubljana.
Tri neločljivo povezane pandemije sodobnega časa
Sladkorna bolezen, bolezen ledvic in srčno popuščanje pogosto soobstajajo in se medsebojno poslabšujejo. Asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, je predstavila, kako voditi bolnike in ukrepati ob zvišanju kreatinina ali poslabšanju ledvične funkcije.
Preboj v zdravljenju KLB
Zaviralci SGLT2 imajo izjemno ugodne učinke na zmanjševanje pojavnosti kronične ledvične okvare, omilijo albuminurijo, upočasnijo nadaljnje slabšanje ledvičnega delovanja in napredovanje kronične ledvične bolezni (KLB), ne glede na vzrok ledvične bolezni in sočasna druga obolenja. To je resnično mejnik v obravnavi KLB, poudarja izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Empagliflozin pri zdravljenju kronične ledvične bolezni
Znani so podatki predčasno končane raziskave EMPA-KIDNEY, ki so jo nedavno objavili v publikaciji The New England Journal of Medicine. V njej so raziskovalci proučevali varnost in učinek zdravljenja z zaviralcem SGLT2 empagliflozinom pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo. Kakšne so ugotovitve?