Pomen preverjanja redne terapije ob vsakem stiku z bolnikom
Polifarmacija, slaba adherenca in slab nadzor nad spremembami terapije so med ključnimi razlogi za preprečljive zaplete, hospitalizacije in neučinkovito zdravljenje kroničnih bolnikov. Redno preverjanje zdravil ob vsakem stiku z bolnikom zato ni več le priporočilo, temveč pomemben del varne in kakovostne zdravstvene obravnave, poudarja Andrej Lazar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj. Kako lahko sistematičen pregled terapije izboljša adherenco, zniža tveganje za interakcije in omogoči pravočasno odpredpisovanje zdravil?
Aldosteron kot dejavnik tveganja za ledvice in srce
Aldosteron že dolgo ni več znan zgolj kot hormon za uravnavanje razmerja soli in vode. Sodobna spoznanja ga postavljajo v središče patofizioloških procesov, ki vodijo v srčno-žilne in ledvične okvare. Kako njegovo vlogo razumemo danes in kako lahko z novimi terapevtskimi pristopi vplivamo na izide bolnikov? O tem je na dogodku Srce in ledvice predaval prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. interne medicine in klinične farmakologije, predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.
Presejanje za KLB v ADM – od teorije k praksi
Kje so največji izzivi pri obravnavi kronične ledvične bolezni (KLB) in srčno-žilnih bolezni v ambulantah družinske medicine (ADM)? Kakšni bodo naslednji koraki pri uvajanju presejanja za KLB po pilotnem projektu? In katera ključna sporočila prinašajo prve izkušnje presejanja v ambulanti? Na ta vprašanja je odgovorila prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine iz ambulante Galenia ter s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
O albuminuriji kot srčno-žilnem biološkem označevalcu
Kakšen je klinični pomen albuminurije v zgodnji diagnozi kronične ledvične bolezni (KLB)? Kako je albuminurija povezana z razvojem/napredovanjem glavnih fenotipov srčno-žilnih bolezni? Odgovarja prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. nefrologije, predstojnik KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Sindrom pospešenega staranja
Bolezni ledvic je smiselno razumeti kot obliko pospešenega staranja, kar je tudi eden najbolj dojemljivih načinov razlage patofiziologije in kliničnega pomena KLB bolnikom, je na dogodku Srce in ledvice poudaril doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Stebri zdravljenja KLB in SB2 na primarni ravni
KLB je pogost zaplet pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki pomembno povišuje tveganje za srčno-žilne bolezni, napredovanje v končno ledvično odpoved ter prezgodnjo smrtnost. Novi pristopi poudarjajo zgodnje večstebrno zdravljenje, usmerjeno v znižanje tako ledvičnega kot srčno-žilnega tveganja. Pregled postavlja v ospredje štiri terapevtske stebre, ki jih je pri bolnikih s KLB in SB2 priporočljivo uvajati
zgodaj in kombinirano.
KLB in SB – kako pristopiti k obravnavi v ADM?
Sladkorna bolezen (SB) in KLB sta med najpogostejšimi kroničnimi obolenji, s katerimi se srečujemo v ambulanti družinske medicine (ADM). Njuna sočasna prisotnost pomembno poviša tveganje za srčno-žilne zaplete, napredovanje ledvične okvare in umrljivost, zato zahteva celostno, kontinuirano in individualno prilagojeno obravnavo bolnikov. Piše Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Metabolno zdravje slovenskih bolnikov s presajeno ledvico
Sistematično spremljanje kardiometabolnih parametrov omogoča pravočasno prepoznavo bolnikov po presaditvi ledvice, ki bi imeli korist od prilagoditve zdravljenja, hkrati pa spodbuja uvajanje celostnih strategij za optimizacijo dolgoročne oskrbe. Kakšno je metabolno zdravje slovenskih bolnikov s presajeno ledvico, so v raziskavi ugotavljali doc. dr. Gregor Mlinšek, dr. med., Anja Ponikvar Ležaić, dr. med., prof. dr. Miha Arnol, dr. med., in mag. Petra Finderle.
Zdravljenje z zaviralci SGLT2 pri KLB glede na albuminurijo ali diagnozo SB
Zdravljenje z zaviralci SGLT2 prinaša koristi pri upočasnjevanju napredovanja kronične ledvične bolezni (KLB) ne glede na status sladkorne bolezni (SB) tipa 2 in albuminurijo, je pokazala metaanaliza, nedavno objavljena v reviji JAMA, podatke pa so predstavili tudi na letnem srečanju Ameriškega združenja za nefrologijo.