Sladkorna bolezen je tesno povezana s periodontitisom – zvišana glikemija tudi za trikrat poveča tveganje za vnetje obzobnih tkiv; po drugi strani pa je kronični periodontitis povezan s slabše urejeno sladkorno boleznijo in nekaterimi zapleti, na primer diabetično ledvično boleznijo. V nedavni randomizirani raziskavi so znanstveniki iz zobne bolnišnice Univerze v Barceloni preverili, ali lahko z zdravljenjem kroničnega periodontitisa vplivamo na boljšo urejenost sladkorne bolezni.
Več raziskav pritrjuje, da skrb za urejeno glikemijo izboljša ustno zdravje. Kot glavni razlog se običajno navajajo bolj zdrav izbor hrane z manjšim uživanjem sladkorja. Nimamo pa veliko dokazov v nasprotni smeri, torej da bi prek izboljšanja ustne higiene oziroma zdravja obzobnega tkiva lahko dosegli izboljšanje glikemične urejenosti.
Raziskava
Zato so v nedavno raziskavo zobozdravniki vključili 90 bolnikov s kroničnim periodontitisom in sladkorno boleznijo tipa 2. Bolniki so bili randomizirani v aktivno skupino, ki je dobila navodila o ustni higieni, z ultrazvočnimi inštrumenti so jim odstranili biofilm ter trde zobne obloge s površine zoba in iz obzobnih žepov, z ročnimi inštrumenti pa so izvedli dodatno luščenje in glajenje površine korenin ter odstranili vse mehanske ovire, ki so lahko vzrok za zadrževanje zobnih oblog. V kontrolni skupini so udeležencem le predstavili navodila o ustni higieni in ultrazvočno odstranili biofilm ter trde zobne obloge. Ob vstopu v raziskavo, po treh in po šestih mesecih so ocenili globino obzobnih žepov, gingivalni indeks, indeks plaka ter spremljali glikemično urejenost.
Rezultati
Izboljšanje zdravja obzobnih tkiv so opazili le v aktivni skupini (p < 0,05), v tej skupini je prišlo tudi do dodatnega izboljšanja periodontalne bolezni med tretjim in šestim mesecem spremljanja (znižanje indeksa plaka in gingivalnega indeksa, p < 0,001). Hkrati so se izboljšali glikemični parametri. Glukoza na tešče se je v aktivni skupini znižala za 1,0 milimola na liter, v kontrolni skupini pa zvišala za 0,9 milimola na liter (p = 0,019). Izhodiščni HbA1c je v obeh skupinah znašal 7,7±1,2 odstotka in se je v aktivni skupini znižal za 0,51 odstotka, v kontrolni skupini pa za 0,06 odstotka (p = 0,023). Obseg periodontalne bolezni ob vstopu v raziskavo ni vplival na velikost učinka na glikemične parametre.
Sklep
Z raziskavo so dokazali, da lahko z izboljšanjem ustnega zdravja izboljšamo tudi glikemijo in ne le, da kronična hiperglikemija spodbuja kronično vnetje obzobnih tkiv. Raziskava pritrjuje pomembnosti ustnega zdravja za splošno zdravje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, predvsem za urejenost njihove glikemije.
Vir: Mauri-Obradors E, Merlos A, Estrugo-Devesa A et al.: Benefits of non-surgical periodontal treatment in patients with type 2 diabetes mellitus and chronic periodontitis: A randomized controlled trial. J Clin Periodontol 2017; Dec 19 [e-objava pred tiskom].