Čeprav se je o ugodnih učinkih zaviralcev SGLT2 na ledvice že veliko pisalo, so izsledki raziskave o kanagliflozinu, v kateri so primarno proučevali učinek zdravila na ledvično funkcijo, tako pomembni, da je bila ta konec aprila objavljena v najprestižnejši medicinski reviji New England Journal of Medicine.
Da imajo zaviralci kanalčkov SGLT2 morda ugoden učinek na ledvično funkcijo, se je začelo nakazovati že v raziskavah, katerih primarni cilj je bil proučiti učinek zdravila na srčno-žilno varnost. Tam se je v sekundarnih analizah pokazalo, da zdravila znižajo albuminurijo in zmanjšajo upad ocenjene glomerulne filtracije (oGF). V novi raziskavi, ki je bila primarno posvečena proučevanju učinka zaviralca SGLT2 kanagliflozina na ledvično funkcijo, pa so želeli preveriti, ali ugodni učinek na ledvice res obstaja.
Izrazite koristi za bolnike
Vanjo so vključili bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo albuminurijo in oGF med 30 in 90 ml/min/1,73 m2. Raziskava je bila predčasno prekinjena že po vključenih 4.400 bolnikih in medianem spremljanju 2,62 leta, in sicer zaradi izrazite koristi v prid bolnikom, ki so prejemali kanagliflozin. Primarni opazovani dogodek je bil pojav končne ledvične odpovedi, podvojitve serumskega kreatinina oziroma smrt zaradi srčno-žilne ali ledvične bolezni.
Na podlagi predstavljene raziskave zaviralec SGLT2 postaja pomemben del standardnega renoprotektivnega zdravljenja.
Primarni dogodek je bil v skupini bolnikov, zdravljenih z zaviralcem SGLT2, za 30 % manj pogost – z incidenco 43,2 na 1000 bolnikov let v skupini s kanagliflozinom v primerjavi z 61,2 na 1000 bolnikov let v skupini s placebom (HR 0,70; 95-odstotni IZ 0,59–0,82; P = 0,00001). Tudi izid, ki ni upošteval srčno-žilnih smrti, ampak le renalne, je podoben – ugotovili so relativno zmanjšanje pogostosti neugodnih ledvičnih izidov za 34 % (HR 0,66; 95-odstotni IZ 0,53–0,81; P < 0,001).
Manj tudi akutnih miokardnih infarktov, kapi in srčno-žilnih smrti
Najbolj ugodni izidi so bili v podskupinah z višjo albuminurijo (več kot 1 g/dan) in z oGF, nižjim od 60 ml/min/1,73 m2. Prav tako je bilo v skupini, zdravljeni z zaviralcem SGLT2, manj akutnih miokardnih infarktov, kapi in srčno-žilnih smrti (HR 0,80; 95-odstotni IZ 0,67–0-95; P = 0,01) ter hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja (HR 0,61; 95-odstotni IZ 0,47–0,80; P < 0,001).
Ni pa bilo razlik v številu amputacij, čeprav se pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo pogosteje pojavlja tudi periferna arterijska bolezen in so nekatere raziskave z zaviralcem SGLT2 pokazale povečano tveganje za amputacije.
Na podlagi predstavljene raziskave zaviralec SGLT2 postaja pomemben del standardnega renoprotektivnega zdravljenja.
Vir: Perkovic V., et al. Canagliflozin and renal outcomes in type 2 diabetes and nephropathy. NEJM 2019; 14. april 2019.