Možganska inzulinska signalizacija kot nova paradigma patogeneze sladkorne bolezni tipa 2

3. 10. 2016

Pri patogenezi inzulinske rezistence imajo pomembno vlogo tudi maščobne kisline in aminokisline, ne le glukoza. Na raven razvejenih aminokislin v krvi pa vpliva tudi možganski inzulin, katerega učinke še premalo poznamo.

Inzulin lahko prečka hematoencefalno bariero in se veže na inzulinske receptorje na različnih predelih možganov, kjer aktivira avtonomno živčevje in prek njega vpliva na različne periferne organe. Tako lahko na primer možganski inzulin, popolnoma neodvisno od plazemskega inzulina in plazemske glukoze, zmanjša jetrno glukoneogenezo, zavre lipolizo v perifernem maščevju in zniža raven razvejenih aminokislin v plazmi, ker poveča njihovo jetrno razgradnjo.

Znano je, da je raven razvejenih aminokislin v krvi tesno povezana z večjo incidenco debelosti in sladkorne bolezni tipa 2. Z infuzijo razvejenih aminokislin so v eksperimentalnih pogojih že sprožili inzulinsko rezistenco.     

Inzulin intranazalno

Raziskovalci so predstavili poskus, kjer so aplicirali inzulin v možgane ljudi, in sicer intranazalno. Na ta način inzulin lahko prečka hematoencefalno bariero in vstopi v možgane, ne da bi imel sistemske učinke.

V raziskavi dr. Schererja so preiskovali 20 mladih moških brez sladkorne bolezni z zamaščenostjo jeter, ki so jim mesec dni vsak dan aplicirali 4 x 40 IU inzulina intranazalno. Aplikacija inzulina ni spremenila njihove teže, se je pa pomembno znižala raven kortizola.

Raziskovalci so upali, da bodo z intranazalnim inzulinom, tako kot pri živalskih modelih, znižali raven zamaščenosti jeter, česar niso opazili. Zaznali pa so nižje ravni razvejenih aminokislin v serumu, kar bi lahko pomagalo pri zmanjševanju inzulinske rezistence in omejevanju tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 2 oziroma olajšalo zdravljenje že obstoječe sladkorne bolezni.

Intermitentno stradanje

Druga zanimiva raziskava, ki so jo predstavili na letošnjem kongresu EASD, govori o zdravljenju zamaščenosti jeter s posebno obliko stradanja, s čimer zmanjšamo tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 oziroma olajšamo zdravljenje sladkorne bolezni.

Danski znanstveniki z dr. Helsetom na čelu so raziskovali pomen intermitentnega stradanja za vsebnost maščob v jetrih. Postavili so hipotezo, da nihanja v energijski oskrbi ugodno vplivajo na inzulinsko občutljivost in znižujejo vsebnost jetrnega maščevja. Vključili so 12 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in 11 debelih bolnikov brez sladkorne bolezni. Preiskovanci so v obdobju treh tednov intermitentno stradali, kar pomeni, da so lahko vsak drugi dan pili le vodo in nič jedli, na preostale dni pa so morali pojesti dvojno količino običajno zaužite hrane, saj je bil cilj, da ohranjajo enako telesno težo. V nadaljnjih treh tednih so prav tako vsak drugi dan stradali, na vmesne dni pa zaužili hrano po želji.

Po opravljenih testiranjih so ugotovili, da samo intermitentno stradanje brez izgube telesne teže ne izboljša občutljivosti za inzulin, se pa občutljivost za inzulin izboljša ob intermitentnem stradanju in zmanjšanju telesne teže. Intermitentno stradanje brez izgube teže pa zmanjša maščobno infiltracijo jeter, kljub ohranjanju prekomerne telesne teže.

Aktualni e-novičnik

Posebnosti obravnave starostnika s sladkorno boleznijo

Stopnje sindroma KRM in temeljni ukrepi

Kam in kako napotiti bolnika z diabetičnim stopalom?

Pregledali bi lahko še več bolnikov

Vpliv soli v prehrani na znižanje krvnega tlaka

Top 5

Diagnoza KLB upočasni upad ledvičnega delovanja

18. 4. 2024

Aktualne smernice ESC narekujejo pospešen terapevtski odziv

18. 4. 2024

Kako izbrati kardioprotektivno antihiperglikemično terapijo?

21. 3. 2024

Zakaj in kako obravnavati kardiometabolni sindrom?

21. 3. 2024

Kdaj in kako napotiti osebe s sladkorno boleznijo k diabetologu?

24. 3. 2023

O nas

Portal Diabetes-academia.org je zbirno mesto preverjenih informacij in novosti iz področja zdravljenja sladkorne bolezni. Uredništvo, v katerem deluje izkušena ekipa urednikov in novinarjev v sodelovanju z zdravniki, je član združenja European Medical Writers Association.

ISSN 2712-4088

Kontakt

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
1000 Ljubljana

Pravne informacije

© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.