Nevrološki pregled, ki ga trenutno izvajamo pri bolnikih s sladkorno boleznijo za odkrivanje zgodnje okvare živčevja, ima omejeno uporabnost. Enostavnejša in natančnejša možnost je uporaba konfokalnega mikroskopa, smo slišali na letošnjem kongresu EASD.
Uveljavljena testa – preverjanje zaščitne občutljivosti za dotik, vibracijo, in merjenje prevajanja živčnega impulza z elektrofiziološko preiskavo (EMG) – večinoma preizkušata le prevajanje po velikih mieliniziranih Aβ-vlaknih, ki sestavljajo le 10 odstotkov nitja perifernega živca. Večina nitja perifernega živca so nemielinizirana C-vlakna in tanka mielinizirana Aδ-vlakna, ki jih neugodne metabolične razmere, ki spremljajo sladkorno bolezen, najprej poškodujejo.
Ob pregledu koščka tkiva, odvzetega pri biopsiji kože, ki povprečno vsebuje 200 živčnih vlaken na mm2, lahko opazimo poškodbo oziroma razredčenje C-vlaken še v fazi, ko je elektrofiziološka preiskava normalna. Gostota živčnih vlaken v roženici pa je celo sedem tisoč na mm2, zaradi česar je roženica eden najbolje oživčenih organov v človeškem telesu.
Pregled oživčenja roženice z konfokalnim mikroskopom je preprost, zato postaja konfokalna mikroskopija roženice po mnenju prof. Rayaza Malika z Weill Cornell Medical College v Katarju in New Yorku metoda izbora za kvantifikacijo poškodbe živcev. Odlikujejo jo neinvazivnost, možnost hitrega pregleda, z njo lahko zaznamo celo zgodnejše spremembe, kot jih vidimo s kožno biopsijo. Poleg tega lahko s konfokalnim mikroskopom, podobno kot s kožno biopsijo, ločimo med bolečo in nebolečo polinevropatijo, saj je pri boleči nevropatiji prisotno skrajšanje kornealnih živčnih vlaken.
Konfokalna mikroskopija roženice ima tudi napovedno moč za identifikacijo posameznikov, ki so nagnjeni k razvoju diabetične polinevropatije. V raziskavi, ki je vključila 65 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, s podobnim HbA1c, trajanjem sladkorne bolezni, razporeditvijo spolov in starostjo ob vstopu v raziskavo, jih je v 3,5 leta 17 odstotkov razvilo diabetično polinevropatijo. Z metodo konfokalne mikroskopije roženice so z 0.82 senzitivnostjo in 0,69 specifičnostjo lahko napovedali razvoj polinevropatije.
Uporaba konfokalne mikroskopije roženice pa ni omejena le na diabetično polinevropatijo – izguba živčnih vlaken se lahko prikaže tudi pri Fabryjevi bolezni, bolezni Charcot-Marie-Tooth, idiopatski nevropatiji majhnih vlaken, pri nevropatiji, povezani s kemoterapijo, sarkoidozo in CIDP. V zadnjem času se kaže uporabnost metode tudi pri multipli sklerozi, Parkinsonovi bolezni in amiotrofični lateralni sklerozi.