Na letošnjem mednarodnem srečanju DiaMind (Diabetes & Mind), ki ga že četrto leto v Ljubljani organizira diabetologinja in psihoterapevtka dr. Karin Kanc Hanžel, smo se pogovarjali z Martho G. Funnell, eno izmed utemeljiteljic principa opolnomočenja – sodobnega pristopa k zdravljenju sladkornih bolnikov.

Martha F. Funnell ima več kot 30 let izkušenj na področju izobraževanja o sladkorni bolezni: je medicinska sestra, doktorica znanosti, raziskovalka na oddelku za medicinsko edukacijo na michiganski univerzi in prejemnica številnih nagrad. Na letošnjem srečanju je vodila delavnico o skupinski edukaciji, na kateri je udeležencem predstavila najnovejše smernice za delo z ljudmi z diabetesom.


Na lanskem obisku v Sloveniji ste predavali o vrstniškem izobraževanju med bolniki diabetesa. Zakaj je ta metoda tako pomembna?
To, kar slišimo od ljudi s podobnimi izkušnjami, kot so naše, je močnejše od tistega, kar slišimo od zdravstvenih strokovnjakov. Od njih bolnik seveda želi slišati dejstva o svoji bolezni, vendar lahko vrstniki prinesejo neko življenjsko znanje in vedenje. Nekaj so dejstva, drugo pa je življenje. S pomočjo izobraževanja med vrstniki lahko bolnik tako uporabi več pristopov, da se nauči hitreje in bolje upravljati diabetes.


S profesorjem Bobom Andersonom ste razvili koncept opolnomočenja. V svojem članku ste zapisali, da o opolnomočenju govorimo takrat, ko pacient lahko sprejema informirane in avtonomne odločitve. Kakšno znanje potrebuje, da je sposoben sprejemati takšne odločitve?
Ne takšnega, kot ga potrebujemo zdravstveni delavci. In mislim, da je spoznati to dejstvo ključ do premagovanja težav pri komunikaciji zdravnikov z bolniki. Želimo jim povedati vse, kar vemo, vse, kar nas zanima, tudi strokovne stvari, ki bolnikom niso najpomembnejše. Kar oni želijo vedeti, je to, kako bodo živeli z boleznijo. To ni izključno tehnično znanje o bolezni in inzulinu, ampak znanje o načinu življenja. Kako naj diabetes umestijo v svoje življenje, kaj je pri upravljanju diabetesa najpomembneje, kako vztrajati.


Najbrž je težko spremeniti svoj življenjski slog, ko izveš, da boš odslej živel s sladkorno boleznijo. Kakšne izkušnje imate s starejšimi bolniki, ki veljajo za bolj trmaste?
Pravzaprav gre njim velikokrat bolje kot drugim. Sodobni življenjski slog mladih je zelo aktiven in naporen, težko ugotovijo, kako bi se lotili bolezni, ki zahteva čas in delo. Starejši pa imajo drugačne prioritete. Znajdejo se na točki, ko se vprašajo, kaj je vredno spremeniti, da bodo izboljšali kakovost življenja in ga tudi podaljšali. Njihove težave so drugačne in mislim, da če si nekaj počel vse življenje, to ne pomeni nujno, da boš to nadaljeval tudi v prihodnje. In opažam, da starejši ljudje dajo več poudarka na svoje zdravje. Pri 30 letih, ko si zdrav, je težje razmišljati na tak način. Prioritete se z leti spreminjajo.


Danes torej ne gre za to, da ljudje ne bi bili izobraženi, ampak za to, kaj bodo naredili s svojim znanjem.
Tako je. Vsekakor je izobrazba temelj. Vsi poznajo smernice zdrave prehrane, spanja, telovadbe. A težji del je to prenesti v svoje življenje, narediti, da postane del vsakdanjika. Še težje pa je ohranjati motivacijo.


Kako lahko zdravniki in drugi zdravstveni delavci, ki sodelujete s sladkornimi bolniki, pomagate razumeti, zakaj je to tako pomembno?
Pogosto se sploh ne vprašamo, zakaj se pri bolniku pojavi določeno vedenje. Osredotočiti pa se moramo na vzrok, zakaj pacient nekaj počne, in ne samo na to, kaj počne. Včasih ljudje sprejemajo odločitve na podlagi napačnih informacij.


Vendar je za ta pogovor, odnos, potreben čas …
Ravno to je napačna predstava. Če se med pregledom osredotočimo na to, kar skrbi in zanima pacienta, bo obisk krajši. To imenujemo na pacienta usmerjena obravnava (patient centered care). Pacientove potrebe postavimo na prvo mesto, še vedno pa zadnjih nekaj minut pregleda namenimo stvarem, ki mu jih kot zdravnik moramo posredovati. To v celoti spremeni potek obiska, interakcijo, komunikacijo in odnos.


So še kakšne druge šibke točke v komunikaciji zdravnika z bolnikom?
Naša največja težava je, da več govorimo, kot poslušamo. Če počnemo ravno obratno, se pacient nauči več. Občutek imamo, da jim moramo povedati vse, namesto da bi prisluhnili njihovi izkušnji in jim pomagali uporabiti to izkušnjo, da bi se naučili skrbeti zase.


Na današnji delavnici ste govorili o skupinski edukaciji. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Preden bolnikom karkoli razlagamo, jih vprašajmo, kaj bi radi vedeli o sladkorni bolezni. V desetih urah izobraževanja pokrijemo vse teme, da zagotovimo vse potrebne informacije, ki temeljijo na zanimanju bolnika. Delo poteka interaktivno, učijo se drug od drugega, na način, ki je bližji učenju odraslih. Noben odrasel pacient še ni spremenil svojega načina življenja zaradi tega, kar je slišal na predavanju. Izobraževanje ni enkratna zadeva, sladkorna bolezen se spreminja in te spremlja vse življenje. Moja naloga je, da priskrbim znanje za obvladovanje bolezni in željo po nadaljnjem učenju.


Torej jih pomagate motivirati?
Navdihniti, ne motivirati. Za nadaljnje spremembe in rast.

 

SANJA GORENJC

Aktualni e-novičnik

ATTD 2024

CGM v preprečevanju sladkorne bolezni

Kako izbrati kardioprotektivno antihiperglikemično terapijo?

Pripravljen je novi algoritem za obravnavo KLB v ADM

Zakaj in kako obravnavati kardiometabolni sindrom?

Izboljšanje obvladovanja sladkorne bolezni s CGM pri starejših

Prijavite se na e-novičnik

Top 5

Ne spuščajmo možnosti, ki jih imamo družinski zdravniki

16. 2. 2024

Arterijska hipertenzija pri bolnikih s sladkorno boleznijo

23. 2. 2024

Kdaj in kam napotiti bolnika s srčnim popuščanjem?

30. 11. 2023

Kdaj in kako napotiti osebe s sladkorno boleznijo k diabetologu?

24. 3. 2023

Najnovejša priporočila za obravnavo diabetične noge

29. 5. 2023

Prijava na e-novice

Želite biti redno in pravočasno obveščeni o aktualnih novostih in dogajanju s prodročja zdravljenja sladkorne bolezni?
Vpišite svoje ime, priimek in e-pošto ter se prijavite na naše novice.

O nas

Portal Diabetes-academia.org je zbirno mesto preverjenih informacij in novosti iz področja zdravljenja sladkorne bolezni. Uredništvo, v katerem deluje izkušena ekipa urednikov in novinarjev v sodelovanju z zdravniki, je član združenja European Medical Writers Association.

ISSN 2712-4088

Kontakt

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
1000 Ljubljana

Pravne informacije

© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.