V več raziskavah je bilo poudarjeno, da zdravljenje s statini poveča tveganje za pojav sladkorne bolezni. Pri tem je ključno razumeti, ali ima na tak način povzročena sladkorna bolezen enak profil tveganja za srčno-žilne bolezni kot sladkorna bolezen, ki ni povzročena s statini. Ta informacija je temeljnega pomena za oceno vloge statinov v primarni in sekundarni srčno-žilni preventivi. Na to vprašanje so poskušali odgovoriti italijanski raziskovalci, ki so analizirali podatke pri prebivalcih iz Lombardije, ki so bili zdravljeni s statini.
Mehanizmov, prek katerih zdravljenje s statini poveča tveganje za pojav sladkorne bolezni, je več. Ena izmed hipotez razlaga, da statini preprečujejo sproščanje inzulina iz betacelic trebušne slinavke. Statini tudi zmanjšajo izražanje receptorjev GLUT4 na membrani adipocitov, s čimer glukozi onemogočajo vstop v adipocite in tako povečajo inzulinsko rezistenco. Ni pa znano, ali se tveganje za kronične zaplete tako povzročene sladkorne bolezni razlikuje od tistega, ki se pojavlja pri sladkorni bolezni, ki ni povezana z jemanjem statinov.
Raziskava
S pomočjo podatkov iz Lombardije so v nedavno objavljeni raziskavi poskušali oceniti tveganje za hospitalizacijo zaradi srčno-žilnih bolezni pri eni in drugi vrsti sladkorne bolezni. Ugotovili so, da se je v skupini 84.828 bolnikov, ki jim je bil v letih 2003 do 2005 prvič predpisan statin, skozi mediani čas spremljanja 5,5 leta sladkorna bolezen na novo pojavila pri skoraj sedem tisoč bolnikih, kar pomeni incidenco 14,8 primera na tisoč bolnikov-let. Tveganje za pojav sladkorne bolezni je bilo večje pri starejših osebah, pri moških in pri tistih, ki so prejemali tudi druga zdravila – antihipertenzive, protitrombotična zdravila, protivnetna in respiratorna zdravila.
Primerjava
V primerjavi z bolniki, ki po jemanju statinov niso razvili sladkorne bolezni, so tisti bolniki, ki so imeli s statinom povzročeno sladkorno bolezen in so bolj redno jemali statin, pokazali manjše tveganje za hospitalizacijo zaradi srčno-žilnih bolezni. Poleg tega se tveganje za srčno-žilne bolezni med bolniki, ki so imeli s statinom povzročeno sladkorno bolezen in so statine redno jemali (več kot 90-odstotna adherenca), ni razlikovalo od tveganja, ki so ga imeli tisti, ki niso imeli sladkorne bolezni. Po drugi strani pa je bilo tveganje za srčno-žilne bolezni pri osebah z novonastalo sladkorno boleznijo in nerednim jemanjem statina (manj kot 10-odstotna adherenca) dvakrat večje kot pri osebah brez sladkorne bolezni.
Sklep
Na podlagi predstavljenih analiz lahko sklepamo, da so negativne posledice sladkorne bolezni manjše, če je sladkorna bolezen povezana z jemanjem statinov, oziroma da je njen klinični potek blažji. Poleg tega je raziskava ponovno poudarila zaščitni učinek statinov za srčno-žilno zdravje.
Vir: Corrao G, Compagnoni MM, Rea F et al.: Clinical significance of diabetes likely induced by statins: Evidence from a large population-based cohort. Diabetes Res and Clin Pract 2017; 133: 60–8.